Koprivnikar: Pogajanja s sindikati kontraproduktivna

Minister poudarja, da lahko zapravimo le toliko koliko ustvarimo. Ravnanje sindikatov ocenjuje za nedržavotvorno.

Objavljeno
30. oktober 2014 18.34
Boris Koprivnikar kandidat za ministra za javno upravo, pred odborom DZ v Ljubljani, Slovenija 16.septembra 2014.
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana - Pogajanja s sindikati javnega sektorja postajajo kontraproduktivna, meni minister za javno upravo Boris Koprivnikar.  Sindikalni pogajalci se po njegovih besedah večkrat ne zedinijo med seboj, zato niti ne ve, s kom se pogaja. A tako stanje ni naključno, ocenjuje minister in dodaja, da sindikati niti ne poslušajo obrazložitve vlade, kar je nedržavotvorno.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je včeraj pred pogajanji sicer zatrjeval, da so sindikati v stalščih popolnoma enotni. 

Koprivnikar je danes pojasnil, da se pogajanja niso začela takoj po imenovanju nove vlade zato, ker so želeli sindikatom pojasniti, da breme optimizacij in znižanja stroškov ne bo temeljilo izključno na javnem sektorju. A javnofinančno stanje je tako, kot je, in upoštevanje vseh želja sindikatov preprosto ni izvedljivo, je dodal.

Sindikati so po njegovih besedah brez vsebinskega pogovora zavrnili vse vladne predloge o dodatnih ukrepih. Koprivnikar je ponovil, da bo poskusil poiskati drugačne rešitve, vendar je ob tem treba razumeti, da ti ukrepi »ne temeljijo na tem, kdo ima koga raje« in da ne gre za omalovaževanje posameznih poklicnih skupin. Enostavno je treba sprejeti, da lahko zapravimo toliko, kolikor ustvarimo, a minister dvomi, »da sindikalna stran razume ta dejstva.«

Sindikati niso državnotvorni

Ne zdi se mu korektno, da sindikalni pogajalci niti ne poslušajo vladne obrazložitve. »Še preden so sploh slišali predloge, so že grozili z vojno napovedjo, totalno blokado. Takega ravnanja ne smatram kot državotvornega,« je poudaril ter zagotovil, da se bodo kljub vsemu pogajali naprej in poskušali doseči kompromis.

Po Koprivnikarjevih besedah strani večkrat ne dosežeta dogovora tudi zato, ker se sindikati ne morejo zediniti niti med seboj. Zato pogajanja »po eni strani postajajo kontraproduktivna« in so v preteklosti v veliki meri blokirala pogosto dobre predloge različnih vlad, je dejal.

»Sedimo za pogajalsko mizo z 80 predstavniki, se pogajamo z danes že 36 sindikati in ne dosežemo nobenega dogovora. Sindikati so se poenotili v trenutku, ko so zavrnili vse vladne predloge. Pri iskanju rešitev za kvorum, da uredimo zastopanost sindikatov, se pa sindikalni centrali med sabo ne moreta zediniti o dveh predlogih, ki sta vladni strani oba v redu. Namenoma nas postavljajo v situacijo, da niti ne vemo točno, s kom se pogajamo,« je ugotavljal minister.

Po njegovem mnenju gre za »eno od pogajalskih taktik, da vlado postavijo v nemočen položaj.« Vlada pa nima več kaj dosti izbire, če želi izpolniti temeljne zaveze, poleg tega so ljudje na parlamentarnih volitvah jasno pokazali željo po spremembah, je povedal Koprivnikar.

Kdo je odgovoren za stanje v katerem smo?

Počasi se je treba vprašati, kdo nosi odgovornost za stanje, v katerem smo, je dodal. Tu smo namreč ravno zato, ker nismo nič spremenili; spremembe so vedno blokirane, pogosto tudi s strani sindikatov, je še pojasnil minister.

O ministrstvu za javno upravo je sicer Koprivnikar povedal, da nima nekih izvornih pristojnosti ali področja, ki bi ga urejalo. Njegova vloga je po Koprivnikarjevi oceni skrb za podporo vsem ostalim državnim organom pri svojem delu, minister pa vidi precej možnosti tako za izboljšave kot za prihranke.

Med drugim se je dotaknil stanja v državni informatiki, kjer da se porabi preveč sredstev za samovzdrževanje in premalo za razvoj. Izzivi jih čakajo pri upravljanju s stvarnim premoženjem in centralizaciji javnih naročil, pa tudi pri debirokratizaciji. Na področju lokalne samouprave pa si minister želi povezovanja občin pri skupnih stalnih in razvojnih nalogah.