KPK: Ni ga kazalca, ki bi Sloveniji na področju korupcije kazal pozitiven trend

Ljubljana - »Ni ga mednarodnega kazalca, ki bi glede Slovenije v zadnjih letih na področju kakovosti vladanja, integritete in boja zoper korupcijo kazal pozitiven trend,« so v pismu slovenski politiki opozorili člani senata Komisije za preprečevanje korupcije.

Mednarodna organizacija za boj proti korupciji Transparency International je danes namreč objavila novo lestvico, ki meri zaznavo korupcije v javnem sektorju. Slovenija je spet zdrsnila za nekaj mest in pristala na 43. mestu - najslabšem odkar v Sloveniji merijo indeks zaznave korupcije.

»Na vse to smo opozarjali v svojih letnih poročilih a, kljub temu državni zbor nobenega od teh ni obravnaval na svoji seji,« so zapisali v KPK, ki je pretekli petek sicer odstopila, a bo svoje delo opravljala do imenovanja novih članov senata.

Ker verjamejo, da obstaja vsaj del iskrenega prizadevanja, da se začne težave reševati, v KPK politiki, ki je po njihovem mnenju prva odgovorna za vladavino prava, predlagajo izvedbo petnajstih ukrepov, ki bi pripomogli k reševanju problemov.

Najprej naj javno in transparentno preiščejo TEŠ 6, daleč največjo investicijo v državi, ki je obremenjena s številnimi sumi negospodarne porabe javnega denarja.

Na enak način naj se razišče luknja v slovenskem bančnem sistemu. »S projektom TEŠ 6 imata namreč vse znake, da bosta pristala na ropotarnici slovenske zgodovine nikoli raziskanih in pojasnjenih zgodb, ki obramenjujejo ljudi in nudijo strelivo za politična obračunovanja. Paralele s trgovino z orožjem iz začetka 90. let so več kot očitne,« pojasnjujejo v KPK.

Pri sprejemu zakona o slovenskem državnem holdingu so potrebni rigorozni ukrepi za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav, pravijo. Predlagajo tudi, da se v naprej zahteva razkritje obstoječega ali potencialnega nasprotja interesov.

Predlagajo tudi ustanovitev inšpekcije za javna naročila. Paradoksno se jim zdi, da ima Slovenija skoraj za vsako področje svojo inšpekcijo, za javno naročanje, prek katerega letno preteče več milijard evrov, pa ne.

Potreben je tudi sprejem etičnega kodeksa za poslance, funkcionarje in ministre.

Poslovnik vlade in državnega zbora naj se spremeni tako, da bo vsak predlog predpisa obvezno vseboval tudi podatke o tem, ali je pri pripravi določenega predpisa sodeloval zunanji svetovalec, ali t.i. omogoči naj se zakonodajna sled.

Primerno naj se uredi javna dostopnost ter transparentnost evidence sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. To področje je po mnenju KPK v preteklosti predstavljalo eno večjih korupcijskih tveganj, obenem pa ostaja eno najbolj netransparentno urejenih področji v državi in to kljub obstoju Supervizorja in Gursa.

V naslednji točki predlagajo, naj se zakonsko uredi možnost odpoklica župana ter odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja funkcije za določen čas, če se sodno potrdi zloraba položaja in kršitve protikorupcijske zakonodaje.

Pripravi naj se sistemski zakon, ki bo stanovske organizacije zavezal k vzpostavitvi učinkovite samoregulacije.

Začne naj se razprava za sistemsko reorganizacijo delovanja inšpekcijskih služb.

Pripravi naj se zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bo odpravil subsidiarnost obstoječega zakona in s tem dobil dejansko naravo sistemskega predpisa.

V njem naj se okrepijo pristojnosti KPK na področju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, omejitve poslovanja, nezdružljivosti funkcij in sprejemanjem daril. Slednje naj se poenoti za vse javne uslužbence, predlagajo. Okrepi naj se tudi pristojnost na področju omejevanja nejavnih lobističnih vplivov. Koristna bi bila tudi vzpostavitev zakonskega okvira za izvajanje preventivnih nadzorov komisije v javnem sektorju z namenom svetovanja, krepitve integritete in identifikacije, svetujejo.

»Noben organ, ki je zasnovan tako kot KPK, ne more biti dolgoročno vzdržen v okolju, kakršno je slovensko,« so prepričani v KPK.  Ob tem so opozorili tudi na finančne in kadrovske težave komisije.

Zgolj v zadnjih treh letih so prejeli 5000 novih prijav, število nadzornikov, ki delajo na prijavah, pa je ostalo enako kot leta 2008.  »Žrtev tega stanje je občutek o selektivni obravnavi zadev, predvsem pa upravičena frustracija prijaviteljev, ki na zaključke čakajo meseca in leta,« so še zapisali.