Tiskane izdaje
Ljubljana − Informacijski pooblaščenec (IP) je v inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v aplikaciji supervizor ni nezakonito objavljala prejemnikov avtorskih honorarjev, saj gre za informacije javnega značaja, ki morajo biti in ostajajo javne.
IP je nepravilnosti ugotovil v zaledni zbirki KPK. Šlo je za nepravilno pridobivanje transakcijskih računov prejemnikov honorarjev (TRR), vendar je KPK do zaključka inšpekcijskega postopka te odpravila. IP je inšpekcijski postopek že ustavil.
KPK je podatke o prejemnikih honorarjev dobila od javne uprave za izplačila od leta 2011. Uprava je KPK posredovala tudi podatke za nazaj, do leta 2003. Uprava za javna izplačila je pri posredovanih transakcijah sicer odstranila nekatere osebne podatke, ne pa vseh, saj je na KPK posredovala tudi številke prejemnikov TRR − sicer brez navedbe imen. Na podlagi TRR je nato KPK izvedla identifikacijo prejemnikov, saj so izplačevalci v rubriki »namen izplačila« nekajkrat navedli tudi ime in priimek prejemnika. S pridobitvijo podatkov od uprave je torej pri KPK leta 2011 nastala posebna zbirka osebnih podatkov, ki se sproti dopolnjuje z novimi podatki.
Podatki do honorarjev le od leta marca 2005 dalje
A po zakonu bi KPK morala uradno zaprositi za te podatke. Prva naloga, ki upravičuje pridobivanje transakcijskih računov, je šele sistemska preiskava, ki jo je KPK začela marca 2015. To pomeni, da je bila pravna podlaga za pridobivanje TRR vzpostavljena šele tega dne.
Čeprav je KPK te podatke v preteklosti pridobivala nezakonito, je IP v postopku upošteval dejstvo, da je dne marca 2015 z začetkom preiskave postala upravičena pridobivati vse podatke o plačilnih transakcijah prejemnikov, vendar pa bi takrat lahko prejela le podatke od marca 2005 dalje, saj je rok hrambe podatkov pri upravi za javna plačila deset let.
Zaradi navedenih ugotovitev, na katere je bila KPK opozorjena, je IP nameraval KPK naložiti prepoved objave podatkov prejemnikov, ki se nanašajo na izplačila, izplačana pred marcem 2005, vendar KPK teh podatkov ne objavlja več, so pojasnili na IP.
Odziv KPK
V odzivu na ugotovitve IP je KPK zapisala, da so pomanjkljivosti aplikacije supervizor že odpravljene, kar je bilo izvedeno že med samim inšpekcijskim nadzorom.
V KPK so se skladno z argumenti IP odločili, da bo prikaz podatkov o prejemkih fizičnih oseb omejen na obdobje zadnjih deset let, hkrati pa bo meja za objavo podatkov za zdaj znižana na 150.000 evrov.
Objavljajo 171 novih fizičnih oseb
V aplikaciji supervizor so od danes dostopni podatki o transakcijah 171 novih fizičnih oseb, ki so v zadnjih desetih letih iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb prejeli več kot 150.000 evrov. Podatki se bodo od zdaj naprej redno posodabljali tako, da bodo dodane nove osebe, katerih transakcije bodo presegle omenjeno vrednost, podatki zanje pa bodo na voljo do konca meseca v katerem bo 10-letna vsota prejemkov padla pod 150.000 evrov.
»Z objavo osebnih podatkov nastala nepopravljiva škoda«
Na Univerzi v Ljubljani so zadovoljni z ugotovitvijo IP, da je bilo ravnanje KPK nezakonito. V obrazložitvi odločitve IP in spremljajočih ugotovitvah pa je po njihovem mnenju vrsta pričakovanih nelogičnosti. »Na primer nezakonito pridobljeni osebni podatki ne morejo biti zakonito objavljeni, KPK pa nima pravnega temelja za objavo podatkov posameznikov, ki so v fazi preiskave. Od IP pričakujemo predvsem uvedbo ustreznih prekrškovnih postopkov in odločbo o ukrepih glede zaledne zbirke, ki jo je s prisvajanjem osebnih podatkov KPK ustvarila in jo še naprej obdeluje,« so zapisali v sporočilu za javnost.
IP je v zaključku obrazložitve odločitve objavil, da objava osebnih podatkov posameznikov od 4. marca 2015 naprej, potem, ko je KPK uvedel »sistemsko preiskavo«, ni problematična, saj, da gre za informacije javnega značaja. »Dejstvo je, da je objava zgolj posledica obdelave osebnih podatkov v t .i. zaledni zbirki KPK, v katero so bili osebni podatki po ugotovitvah IP pridobljeni nezakonito. Nezakonito pridobljeni osebni podatki ne morejo biti zakonito objavljeni,« pojasnjujejo na Univerzi v Ljubljani.
Kot so nadalje zapisali, KPK nima pravnega temelja za objavo podatkov posameznikov, ki so v fazi preiskave. »KPK lahko svoje mnenje, ki lahko vključuje tudi osebne podatke, objavi le skupaj z odgovorom obravnavane osebe, potem, ko je tej osebi dala možnost udeležbe v postopku. Ker gre za »sistemsko preiskavo« se postavlja vprašanje, ali KPK lahko pridobiva osebne podatke in jih objavlja.«
O nadaljnjih ukrepih bodo razmislili, od IP pa pričakujejo predvsem uvedbo ustreznih prekrškovnih postopkov, skladno z ugotovitvijo IP o nezakonitosti, tako obdelave osebnih podatkov v zaledni zbirki, kot posledično tudi nezakonite objavo osebnih podatkov (zaenkrat za podatke, ki so starejši od desetih let). Pričakujejo tudi podajo kazenske ovadbe, zaradi nezakonite javne objave osebnih podatkov oziroma zaradi zlorabe pooblastil s strani KPK. Prepričani so, da je z objavo osebnih podatkov številnim posameznikom nastala nepopravljiva škoda.
Od IP prav tako pričakujejo odločbo o ukrepih glede zaledne zbirke, ki jo je s prisvajanjem osebnih podatkov KPK ustvarila in jo še naprej obdeluje.
