Tiskane izdaje
Na KPK so zapisali, da je Bratuškova kot uradna oseba, predsednica vlade, na julijski seji vlade odločala o predlogu kandidatov za člana Evropske komisije, med katerimi je bila tudi sama.
»Pred sprejemom odločitve se je bila predsednica vlade dolžna bodisi (samo)izločiti iz odločanja v zvezi z zadevo ali pa v smislu 38. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o okoliščinah pisno obvestiti KPK in do njene odločitve prenehati s sodelovanjem v zadevi, v kateri obstaja nasprotje interesov,« so pojasnili na komisiji in dodali, da Bratuškova tega ni storila.
Bratuškova je po mnenju KPK s tem, ko je sodelovala pri obravnavi in sprejemu odločitve, ravnala v nasprotju z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. »Ni sporno dejstvo, da je predsednica vlade predlagala sama sebe za kandidatko, sporno je to, da je o tem tudi odločala,« poudarjajo na komisiji.
V sklepnih ugotovitvah so zapisali, da se Bratuškovi ne očita, da je svojo funkcijo uporabila zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila nedovoljeni zasebni interes, temveč da bi kot uradna oseba morala biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in da bi morala storiti vse, da se mu izogne. O zaznanih okoliščinah morebitnega nasprotja interesov pa bi morala obvestiti KPK.
Kot so zapisali, mora predsednica vlade kot predstavnica izvršilne oblasti, najvišjega organa državne uprave, delovati ne samo zakonito in v javnem interesu, ampak tudi na način, da s svojim delovanjem ne poglablja javnega nezaupanja v institucijo, ki jo predstavlja. V nasprotnem primeru zmanjšuje integriteto in verodostojnost tako organa kot funkcije, ki jo opravlja.
Iz dokumenta tudi izhaja, da je Bratuškova trdila, da je bila pred, med in po seji vlade prepričana, da v primeru njenega sodelovanja pri odločanju »ne gre za nasprotje interesov, niti za okoliščine, ki bi lahko vzbujale videz nasprotja interesov«. A KPK meni, da okoliščine in dejstva tega ne potrjujejo.
V mnenju med drugim navajajo, je iz magnetograma seje vlade, na kateri je ta odločala o omenjenem vprašanju, izhaja, da je takratni notranji minister Gregor Virant premierko takoj po seznanitvi s predlogom kandidatov za evropskega komisarja opozoril na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, ki uradnim osebam nalaga točno določeno ravnanje v tovrstnih primerih.
Kljub opozorilu pa se predsednica vlade v nadaljevanju seje iz odločanja o kandidatih ni niti izločila niti ni kot predsedujoča prekinila točke seje, da bi o obstoju morebitnega nasprotja interesov obvestila KPK, kot ji to nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Predlog liste kandidatov za komisarje je (formalno gledano) pripravil kabinet predsednice vlade po njenem navodilu, kar je Bratuškova tudi sama potrdila na zaslišanju pred senatom komisije. Generalni sekretariat vlade je sicer komisiji pojasnil, da so kandidate predlagale stranke, a je prvak DeSUS Karl Erjavec na zaslišanju pred senatom komisije zanikal, da bi ga predlagala stranka in pojasnil, da se je za kandidaturo za to mesto odločil sam.
Kot izhaja iz zapisa KPK, ima komisija v zvezi s to zadevo odprtih še več postopkov, tako glede nasprotja interesov, kot tudi glede ugotavljanja znakov korupcije in znakov ravnanja v nasprotju z integriteto oziroma pričakovanim delovanjem in odgovornostjo posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.
Senat komisije je sicer ločeno sprejel tudi sklepe, s katerimi so zavrnili »neutemljene zahteve za izločitev članov senata iz odklonitvenih razlogov«. S svojimi izjavami se predsednik komisije Boris Štefanec v ničemer ni opredelil do odločitve v konkretni zadevi, jo komentiral ali prejudiciral, so prepričani.
Glede izjav o nedvigovanju pošte pa med drugim pojasnjujejo, da »nedvigovanje pošte pač ni enako odločanju o obstoju nasprotja interesov, ki je predmet obravnave v konkretni zadevi«. Zastopnik Bratuškove Aleksander Čeferin je namreč zahteval izločitev vseh članov senata iz odločanja o zadevi.
Kot je razvidno iz dokumenta, so pooblaščenci Bratuškove v postopku komisiji očitali tudi, da so ji kršili njene (ustavne) procesne pravice v konkretnem postopku, kar pa je komisija prav tako zanikala.
Transparency International Slovenia za sistemsko ureditev predlaganja kandidatov za komisarje»Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) potrjujejo že izpostavljena dejstva Transparency International Slovenia (TI Slovenia), s katerim smo opozarjali na možno nasprotje interesov bivše predsednice Vlade Alenke Bratušek v postopku predlaganja in potrjevanja kandidatov za Evropske Komisarje,« so zapisali po objavi poročila KPK v Transparency International Slovenia (TIS). Ob tem dodajajo, da dogodki zadnjih tednov, še najbolj izpostavljajo potrebo po sistemski ureditvi področja predlaganja in potrjevanja kandidatov za Evropske Komisarja.
»V oči bode pomanjkanje postopkovnih pravil, nedorečeni in netransparentni postopki, ki bi morali biti urejeni že pred mnogimi leti. Vlado pozivamo, da nemudoma sprejme ustrezne ukrepe in uredi to izjemno pomembno področje tako, da bo zadoščeno standardom transparentnosti in integritete,« je povedal generalni sekretar Vid Doria.
