Kramljanje o Tešu 6 na nesklepčni komisiji

Še največ je govoril nekdanji predsednik vlade Tone Rop, a tako kot Žerjav manj o dejstvih, več o svojih mnenjih

Objavljeno
06. februar 2017 18.06
Anton Rop na seji preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6. Ljubljana, Slovenija 6.februarja 2017. [Preiskovalna komisija DZ,DZ,Rop Anton,politiki,zasliševanja]
Brane Piano
Brane Piano
Ljubljana – Novih zaslišanj na preiskovalni komisiji za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 včeraj v državnem zboru ni bilo. Komisija je bil ves čas nesklepčna. Nekdanji finančni minister (2000-2002) in predsednik vlade (2002-2004) Anton Rop ter gospodarska ministra Radovan Žerjav (2012-2013) in Tea Petrin (2000-2002) so pred predsednikom komisije Matjaže Hanžkom imeli le »neformalni pogovor«.


Rop je poudaril, da neposredno v projekt Teš 6 ni bil vključen, vendar meni, da projekt ni bil dobro pripravljen. Med njegovim mandatom na vladi o projektu niso govorili in tudi v takratni resoluciji o energetskem programu Teša 6 ni bilo.

Zanj so problematične predvsem kasneje pripravljene tehnološke zahteve, saj so bile takšne, da je lahko posel dobil prav Alstom, a meni, da niso bile politično narekovane. Problematičen se mu zdi tudi pravni vidik, saj je bilo prav zaradi slabe pravne izvedbe mogoče kasneje sklepati številne anekse k pogodbi, kar je označil za »veliko šlamastiko«. Sporne so bile tudi študije, za katerih ocenjuje, da so bile namerno takšne, da je bil projekt videti sprejemljiv in finančno vzdržen.

Ropu se vizija, da država ohrani določeno kondicijo termoelektrarn, ne zdi sporna, problematično pa je, če je potem poslovni del oziroma izvedba slabo opravljena.

Zavezan k molčečnosti

Po Ropovem prepričanju pa kasneje, ko se je investicija začela dražiti, od nje nihče ni hotel odstopiti zato, ker bi že vložena sredstva propadla. Cena Teša 6 je »nepojmljiva«, ne ve pa, ali je posledica pomanjkanja nadzora ali dejstva, da se je »dogajal« mimo politike. Na Hanžkova vprašanja o posojilih Evropske investicijske banki (EIB) za dokončanje Teša 6 - Rop je v EIB nepoklicni podpredsednik, od leta 2010 pa je bil podpredsednik in član upravnega odbora - zaradi zavezanosti molčečnosti ni želel odgovarjati.

Ob pričanju Ropa in naslednjih vabljenih pred komisijo je Hanžek dejal, da gre za neformalne pogovore; če bo komisija, ko se bo sestala s kvorumom, to izglasovala, pa bodo pričanja uvrstili v dokumentacijo. V kolikor ne, bodo morda vabljene ponovno poklicali predse.

Po Ropu je pred nesklepčno komisijo sedel nekdanji gospodarski minister Radovan Žerjav. Dejal je, da ob sestavljanju vlade leta 2012 prav zato ni želel prevzeti novega ministrstva za infrastrukturo, ker bi to prevzelo tudi skrb za Teš 6 in je raje sprejel mesto ministra za gospodarstvo. Že kot poslanec SLS je poznal problematičnost projekta, saj je poslanec SLS Franc Bogovič leta 2009 odprl vprašanje Teš 6 in se je v razpravi postavilo vprašanje odgovornosti predsednika vlade (B.Pahorja - op.p.). V SLS so takrat razmišljali o manjšem, ne 600, temveč 300-megavatnem bloku. »Z današnje perspektive ni vprašanje, če je prav, da Teš 6 stoji ali ne, temveč je vprašanje njegova cena,« je rekel Žerjav. Tudi Hanžek se je strinjal, da je bilo treba nekaj narediti, da se zaloge premoga izkoristijo, a na daljši rok in z manj močnim blokom.

Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo v času Janeza Drnovška in Toneta Ropa, je funkcijo odložila aprila 2004. O projektu ni vedela ničesar. »Več sem kasneje izvedela iz časopisov,« je povedala Hanžku ob začudenju, zakaj so jo povabili.