Kriza je humanitarna, ravnati je treba solidarno

Poslanci pričakujejo od vlade proaktivno vlogo na ravni Evropske unije pri vprašanju migracij.

Objavljeno
02. september 2015 00.02
Begunci iz begunskega centra vstopajo na prvi jutranji vlak proti Srbiji. Gevgelija, Makedonija 28.avgusta 2015. [begunci,družine,vlaki,ženske,begunski centri]
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Poslanci od vlade pričakujejo, da jih seznanja z dejavnostmi, povezanimi z begunsko problematiko, in na ravni EU zavzame proaktivno vlogo, prav tako jo pozivajo k aktivnemu dialogu z lokalnimi skupnostmi in relevantnimi deležniki pri tem vprašanju.

Na skupni seji parlamentarnih odborov za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter za zadeve EU so izglasovali tudi sklep, da Slovenija migrantsko krizo zdaj obravnava kot humanitarno krizo in v vseh postopkih ravna skladno z načelom solidarnosti.

Kljub precej izčrpnemu poročilu ministrstva za notranje zadeve o poteku priprav so tako predstavniki opozicije kot nevladnega sektorja izrazili precej pomislekov. »Slovenija ve, kaj bo naredila z 200 begunci, približno ve, kaj bo naredila s 500 begunci, v primeru prihoda več kot 500 ljudi pa bodo na Gregorčičevi 20 verjetno kolektivno zmolili Oče naš z željo, da čim prej odidejo na sever,« je svoje dvome ubesedil poslanec SDS Vinko Gorenak, ki pa se mu zdi hkrati nekorektno kritizirati samo našo vlado, ker je problematičen odziv na ravni EU.

»EU mora sprejeti enotno azilno politiko, ki naj bo poštena. Zdaj igrajo države hinavsko vlogo zaradi neenotne politike. Grdo se obnašajo do teh ljudi in med seboj ... To so ljudje in v mnogih primerih so upravičeno na tej poti,« je dejal Gorenak. Nekorektna sta gradnja zidov in izbiranje po veri ali izobrazbi, med drugim pa je predlagal, da se vzpostavijo varna območja v državah izvora, varne tretje države in regije ter se humanitarna pomoč usmerja tja.

Pozor na ranljive

»Noben zid ne bo ustavil ljudi, da ne bi iskali boljšega življenja,« je opozoril Matej Vrtovec (NSi), ki pa je prepričan, da so sedanje številke za Evropo dolgoročno nevzdržne, vladni kontingentni načrt pa premalo konkreten. Pričakuje več podrobnosti.

Nevladne organizacije so opozorile na pomen tega, da je sprejem ljudi dostojen in da se prednostno poskrbi za ranljive skupine, kot so ostareli, bolni, družine z majhnimi otroki in mladoletniki brez spremstva. Poudarili so, da je pomembna strateška komunikacija vlade z javnostjo – da je realna, pojasnjujoča in konkretna, brez diskurza o varnosti ter v smeri, da bi se čim bolj preprečil sovražni govor.

Denar iz evropskih skladov

Pri največjih humanitarnih organizacijah, Rdečem križu in Karitas, so prav tako zagotovili, da so pripravljeni. »Vse župnijske Karitas ob meji smo obvestili, dali navodila, pripravili izobraževanje za prostovoljce. Za nas je pomemben odnos do teh ljudi,« je opisal Peter Tomažič iz Slovenske karitas, ki pa je hkrati poudaril, da so varni in zakoniti kanali za vstop v EU edini način za boj proti tihotapcem. Humanitarne organizacije pa so opomnile tudi na to, da bodo za učinkovito pomoč potrebovale dodatne finančne vire. Nevladni sektor je ob tem ponovil, da je vsekakor pripravljen pomagati, vzvode moči pa ima država.

Boštjan Šefic, državni sekretar na MNZ, je odgovoril, da krepijo ekipe, da bi postopki potekali hitro, iščejo prevajalce, in zagotovil, da bo poskrbljeno za varnost tako znotraj centrov kot v državi. Pripravljajo konkretnejši finančni načrt, kjer bo mogoče, pa bodo poskušali pridobiti sredstva iz evropskih skladov.