Kulturniki v zrak zaradi političnega kadrovanja

 Javni poziv kulturnih delavcev Cerarju in Erjavcu. Akademiki zahtevajo ločitev šolskega »superministrstva«

Objavljeno
26. avgust 2014 19.15
Posodobljeno
27. avgust 2014 08.00
Novi predsednik vlade Miro Cerar po prisegi v Ljubljani 25.avgusta 2014.
Anže Božič, Zoran Potič, Tina Kristan, Borut Tavčar
Anže Božič, Zoran Potič, Tina Kristan, Borut Tavčar

Ljubljana – Bodoči koalicijski partnerji bodo danes prvič sedli za skupno mizo in pretresli imena posameznih kandidatov za ministre. Uskladili naj bi jih do konca tedna, reševanje vladne kadrovske križanke pa je močno ujezilo kulturne delavce.

»To, da kulturo obravnavajo kot domnevno najmanj pomemben resor, ki se zlorablja v koalicijskih kravjih kupčijah, je v domači politiki stara navada. Pravkar slišimo, da se ta pogubna zgodba ponavlja, da namreč kadrujete po strankarski pripadnosti in ključu, ne pa po strokovni kompetentnosti,« je v javnem pismu mandatarju Miru Cerarju zapisal Igor Koršič, vodja koordinacijskega odbora kulture Slovenije (Koks). Ta je nastal kot odziv na ukinjanje samostojnega ministrstva za kulturo v času druge vlade Janeza Janše (SDS).

Pred dvema letoma je Koks tudi aktivno sodeloval z drugimi vstajniškimi gibanji, ki so organizirali protivladne proteste, tokrat pa so javni protest naslovili tudi na stranko Desus, ki ji bodo v novi vladi predvidoma pripadli štirje resorji. Poleg zunanjih zadev, okolja in urada za Slovence po svetu tudi kultura. Najresnejša strankina kandidatka za ministrico je poslanka Julijana Bizjak Mlakar. In prav tu, očitno, korenini kritika kulturnikov.

Desusova univerzalnost

Bizjak Mlakarjevo je javnost lahko spoznala v mandatu državnega zbora 2008–2011, ko je bila izvoljena za poslanko na listi SD. Po izobrazbi je matematičarka, poučevala je na kamniški srednji šoli, kjer je bila tudi pomočnica direktorja, poklicna pot pa jo v kasnejših letih vodila na zdravstveno področje. Kot poslanka je delovala v odborih za zdravstvo, evropske zadeve, ustavni komisiji in mandatno-volilni komisiji. Septembra 2011 je izstopila iz SD zaradi nestrinjanja s škodljivimi procesi v zdravstvu. Je namreč odločna zagovornica javnega zdravstva in neusmiljena kritičarka privatizacije zdravstva. Glede na njeno poklicno pot bi prej pomislili, da je kandidatka za ministrico za zdravje kot pa za kulturo.

Stranka Desus nenavadno kadrovsko rešitev ponuja tudi za vodenje ministrstva za okolje in prostor. Kot možnega ministra je Erjavec v ponedeljek omenil strankinega podpredsednika Tomaža Gantarja. Minister, katerega osrednja naloga v prihodnjem mandatu bo po padcu na ustavnem sodišču pripraviti nov predlog nepremičninskega davka, naj bi torej postal nekdanji zdravstveni minister, ki je lani odstopil, ker zaradi premočnih lobijev ni mogel izpeljati zastavljenih ukrepov.

»Glede na to, da je zdravnik, bo mogoče lahko rešil težave z delci v zraku, zaradi katerih Slovenci umiramo leto prej kot bi, če bi dihali čist zrak. Ker verjetno dobro pozna učinke onesnaženja na zdravje ljudi, bo mogoče lahko poskrbel tudi za čisto vodo in za to, da bomo iz Bruslja nehali dobivati nove in nove opomine. Je pa res, da je tudi nekdanji okoljski minister Janez Podobnik zdravnik, pa ga to ni preveč zanimalo. Malo skrbi tudi ta univerzalnost stranke upokojencev, da so lahko isti ljudje ministri za vsa področja, ob tem pa še kadrovska in strokovna podhranjenost okoljskega resorja,« je komentirala priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Hitenja z imeni ne bo

Dan po izvolitvi pa novi mandatar ni poslušal kritik le od kulturnikov, ampak tudi od znanstvenikov. Poslali so mu apel za vzpostavitev samostojnega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pod katerega se je podpisalo več kot 170 raziskovalcev in profesorjev. Med njimi tudi novogoriški in primorski rektor Danilo Zavrtanik in Dragan Marušič ter direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek. »Takšno ministrstvo smo že imeli in raziskovalna in visokošolska politika je bila takrat bolje vodena,« spomni prvopodpisani pod apel Jernej Zupanc, raziskovalec iz gospodarstva. Zato znanstveniki pričakujejo, »da bo vladajoča koalicija odprta za argumentirane predloge, ki bodo v dolgoročno korist vsem državljanom«. Pisci koalicijske pogodbe so se o tem, ali naj izobraževanje, šport, visoko šolstvo in znanost združijo v eno ali dve ministrstvi ter pod kateri resor naj sodi tehnologija, v zadnjem mesecu že dvakrat premislili.

Cerar je sicer pri kadrovanju na prvo mesto postavil kompetence kandidatov. »Kot predsednik vlade bom samostojno odločil o vsakem posameznem kandidatu,« je poudaril. V SMC bodo sestavili nabor kandidatov iz članov stranke in tudi drugih, ključni kriterij pa bo strokovna usposobljenost. »Če bo za kompetentno ekipo potreben dodaten premislek, ne bom brezglavo hitel. Bolje kakšen dan počakati in zato dobiti za cel mandat dobro izbrano ministrsko ekipo,« je dejal Cerar. V 15 dneh po izvolitvi mora predlagati seznam kandidatov za ministre.