Tiskane izdaje
Zdravniški sindikat Fides bo v sredo na izredni skupščini odločil, ali bodo zdravniki nadaljevali splomladi zamrznjeno stavko ali ne. To bo odvisno od tega, ali bo vlada spoštovala lastni sporazum, ki ga je podpisala z zdravniki. Premier Cerar se je danes sestal s Fidesom in obema vpletenima ministrstvoma.
Sestanek pri Cerarju
Čeprav je predstavnica ministrstva za zdravje po skupnem sestanku s premierjem Mirom Cerarjem in ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem zatrdila, da je ministrstvo izpolnilo vse zaveze iz sporazuma, ki ga je v imenu vlade s Fidesom podpisala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, temu ni čisto tako. Novembru še ni bilo za vse zdravnike variabilnega dela plače, prav tako bolnišnice še niso izpeljale s sporazumom dogovorjene nove sistematizacije delovnih mest in izplačil v skladu z njo. »Variabilno nagrajevanje je upoštevano v osnovnem zdravstvu, v bolnišnicah pa ta mesec še ne. Bojim se, da »lovijo zadnji vlak« in bodo decembra izplačali za nazaj. Prevedbe v naziv višji zdravnik so nekatere bolnišnice uresničile, nekatere še ne,« je povedal Metod Mezek, direktor združenja zdravstvenih zavodov.
Plačno napredovanje, a nižja plača
Kaj pa se je zgodilo s tistimi, ki so napredovali v plačah? Dejansko imajo nekateri manjše plače, se je izkazalo pri zdravnici z desetimi leti delovne dobe. »Ob napredovanju sem prešla tudi v nov razred davčnih prispevkov. Država mi namesto 15,48 odstotka sedaj vzame 22,57 odstotka plače za davek. Tako imam - neverjetno - od povišice naprej dejansko nižje izplačilo plače. Ja, sem napredovala, vendar mi sedaj vzame država toliko več, da bom vsak mesec dobila dejansko manj,« je povedala zdravnica specialistka družinske medicine, ki je oktobra napredovala iz 46. v 48. plačni razred. Skupaj s povišico ima zdaj 2782 evrov bruto (1712 evrov neto).
Posebna težava pa je dejstvo, da bodo po napredovanjih v naziv višji zdravnik vsi zdravniki z več kot 12 leti delovne dobe v bolnišnicah v istem plačenem razredu. Tako bo med njimi popolna uravnilovka. Enake plače bodo imeli »navadni« zdravniki kot tudi predstojniki, profesorji, zdravniki z najvišjimi možnimi izobrazbami in nazivi, tisti, ki največ delajo.
Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, je po sestanku pri Cerarju izpostavil, da je ravno odprava plačnega stropa zdaj največji problem. Dejal je, da Fides vztraja pri 65. plačnem razredu, pri čemer bo šlo »za majhno število kolegov«. »V 65. razred bodo lahko prišli samo konzultanti, to so tisti zdravniki, ki na kliničnih inštitucijah opravljajo delo, ki ga ne opravlja nihče drug,« je dejal Kuštrin. Za odpravo plačnega stropa bi bilo treba spremeniti zakon o sistemu plač v javnem sektorju, kar mora vladi predlagati minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Namesto vlade sindikati
»V zakonu je predlog, da se strop premakne do 60. razreda. O tem se pogovarjamo z drugimi sindikati,« je povedal Koprivnikar, ki brez uskladitve z drugimi sindikati ne namerava predlagati sprememb zakona vladi in parlamentu, je bilo razumeti. »Dolžni smo pridobiti soglasje sindikatov. Poslanci bi sicer lahko odločali o tem, a mimo usklajene prakse,« je dejal in napovedal rešitev do konca tedna.
Odprava plačnega stropa do 65. razreda ne bo veljala le za zdravnike, pač pa tudi za znanstvenike, umetnike, nekatere profesorje v drugih poklicih, je spomnil Kuštrin. »Verjamem, da sindikati ne bodo dali signala zaposlenim, da zagovarjajo uravnilovko. Obstaja strokovna in intelektualna elita, ki je za državo potrebna. Čeprav je elita za to državo osovražen pojem, jemljem izraz kot nekaj pozitivnega. Obstajajo nosilni poklici v vseh plačnih skupinah in od teh je v največji meri odvisno, kako delujejo sistemi,« je dejal.
Ali stavka bo, Kuštrin danes ni mogel napovedati. Pogovor pri Cerarju bo predstavil na izredni skupščini. Verjame, da bo vlada našla pot k rešitvi. »Ponovna aktivacija stavke bi bila slaba za vlado, za bolnike in tudi za nas,« je dejal Konrad Kuštrin.
