Tiskane izdaje
Nekdanji gospodarski minister je poudaril, da ne obstaja druga pot iz krize, kot je uravnoteženje javnih financ, sanacija bančnega sistema in pa strukturne reforme. Tudi Zver se je strinjal, da so reforme nujne, prav tako pa izhod iz finančne krize po njegovem mnenju ne bo možen brez varčevanja. Ponovno je izrazil upanje, da bo jeseni sklenjen kompromis o varčevanju ter vpisu fiskalnega pravila v ustavo.
Lahovnik je poudaril, da mora Slovenija sedaj sprejeti reforme, da bo tudi v prihodnje lahko suvereno odločala o svoji prihodnosti, saj bi po prejetju finančne pomoči te odločitve sprejemali v Bruslju. »V nekaterih stvareh bi prvaki političnih strank morali skleniti konsenz,« je Lahovnik poudaril ob pozivu, da se v ustavo vpiše fiskalno pravilo. Morebitne stroške njihovega nestrinjanja bodo namreč plačevali vsi, predvsem najšibkejši, je dejal.
Prihodnji dve leti bosta po mnenju nekdanjega gospodarskega ministra odločilni, saj bo zapadel velik del slovenskega dolga, ni pa jasno, kakšno bo takrat zanimanje tujih finančnih vlagateljev za slovenske obveznice. Zver je ob tem dejal, da se je Slovenija v zadnjih letih precej zadolžila, polovica teh sredstev pa je šla v javni sektor. Če bi bilo več sredstev namenjenih realnemu sektorju, bi bila Slovenija sedaj po njegovem mnenju morda v nekoliko manjši krizi.
Glavni problem slovenske nekonkurenčnosti je v nekonkurenčnosti slovenskega bančnega sistema, je ocenil Zver. Prepričan je, da je v Sloveniji prisotnega dovolj podjetniškega duha, da bodo na pogorišču nekaterih velikih podjetij lahko zaživela majhna in srednje velika podjetja. »Kriza je lahko tudi izziv, da Slovenija uredi tiste vidike finančnega sistema, ki jih še ni, med drugim tudi samo strukturo gospodarstva,« je poudaril Zver.
Preden začnemo razmišljati o izhodu iz krize se moramo vprašati, zakaj je Slovenija krizo občutila veliko bolj kot nekatere druge države, je poudaril Lahovnik. Med glavnimi krivci za nastalo krizo je izpostavil neučinkovito delovanje državnih institucij.
»Če se vprašamo, zakaj je v Sloveniji prišlo do tajkunizacije, se je treba vprašati tudi, kakšna je verjetnost, da je v Sloveniji bankir ali menedžer za uporabo nelegalnih sredstev ali zlorabe položaja tudi kaznovan,« je še poudaril Lahovnik. Ob tem pa je spomnil, da se nekatere stvari že izboljšujejo in izpostavil sodbo v zadevi Merkur. Obsodbo v omenjeni zadevi je Zver označil kot precedenčni primer slovenskega sodstva.
Poleg gospodarske pa se tako Evropa kot Slovenija po Zverovem mnenju soočata tudi s politično krizo. V politični krizi ljudje manj zaupajo državi in pravnim institucijam, zaradi nezaupanja pa lahko pride do »rojevanja nevarnih stvari«, med njimi tudi totalitarizmov, je dejal predsedniški kandidat Zver. Evropska družba ima vrsto mehanizmov za reševanje krize, zato je Zver prepričan, da bo našla rešitev za politično krizo, ki je nastala.
