Tiskane izdaje
Ljubljana - Novela zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), kot kaže, ne bo odpravila tako imenovanega Lahovnikovega zakona in s tem omejitev pri plačah vodilnih menedžerjev v državnih družbah.
S tem zakonom se bosta morali po naših informacijah uskladiti tudi izredni upravi Probanke in Factor banke, v katerih plačne omejitve trenutno ne veljajo. To menda izhaja iz odgovora, ki ga je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo danes poslalo Banki Slovenije. Sicer pa na dan prihaja vse več nepravilnosti nekdanjih vodstev Factor banke in Probanke.
Prvaki koalicijskih strank so se po dosegljivih informacijah dogovorili, da bodo z amandmajem črtali določilo zakona o SDH, ki predvideva, da bi po novem politiko prejemkov nadzornikov in uprav določala skupščina. To je javno potrdil tudi minister za notranje zadeve Gregor Virant. Menežerske plače v državnih družbah bo tako še naprej urejal Lahovnikov zakon, ki plače vodilnih omejuje na tri- do petkratnik povprečne plače v družbi.
Kaže, da nekateri člani vladne koalicije ne vedo, za kaj glasujejo oziroma s čim se strinjajo. V predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je bil več mesecev v usklajevanju, je že skoraj tri mesece zapisan člen, ki predvideva, da bo Lahovnikov zakon za državna podjetja veljal, dokler ne bo skupščina posamezne družbe sprejela politike prejemkov organov vodenja. Takšen predlog je bil predstavljen poslanskim skupinam, zanj je decembra glasovala vlada in o njem smo že novembra obširno pisali v Delu.
»To je določba, ki se je na meni neznan način pritihotapila v zakon o SDH,« je v oddaji Tarča izjavil minister za notranje zadeve Gregor Virant. Povedal je, da je koalicija enotna, da se to določilo črta. Virant Lahovnikov zakon podpira, »ker je ustvaril pravičnejša plačna razmerja v državnih podjetjih«.
»To je strokovno slabo, vendar je očitno neizogibno, ker so politične točke preveč mamljive,« o koalicijski odločitvi razočarano pravi Gorazd Podbevšek, pravnik, ki je ministrstvu za finance pomagal pri pisanju zakona o SDH. Pravi, da gre za sprenevedanje, saj rešitev ni bila nobena skrivnost: zakon so namreč predstavili vsem poslanskim skupinam in tega člena nobena ni izpostavila kot problematičnega.
Predlog ministrstva
Podbevšek pojasnjuje, da so v javni razpravi predlog za spremembo sedanje ureditve določanja menedžerskih plač v državnih družbah dali ministrstvo za gospodarstvo, GZS, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager. Na koncu je bil po njegovih besedah sprejet predlog ministrstva, ki ga je takrat vodil še Stanko Stepišnik. Rešitev je podpiral tudi Podbevšek: »Bistvo te zgodbe je, da za vodenje podjetja poiščeš sposobne ljudi, jim naložiš odgovornost in določene cilje ter jih plačaš izključno po rezultatih, česar sedanji sistem ne omogoča.«
Direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc meni, da gre pri načrtovani odločitvi koalicije, da odstopi od sprememb, za izraz slovenske politike, ki se zateka k politično všečnim potezam: »Ker ne znamo uveljaviti učinkovitega sistema korporativnega upravljanja, ga bomo poteptali.« Opozarja, da se ne zavzemajo za višje plače, ampak za plačni sistem, ki bi menedžerje spodbujal k dobremu delu.
Visoke plače v slabi banki razburjajo javnost
Javnost pa so prav v teh dneh razburile tudi visoke plače direktorjev slabe banke, saj dva izvršna direktorja na mesec prejmeta vsak po 21.500 evrov, poleg tega sta upravičena še do nagrade. O višini plač odloča upravni odbor, navedena vsota pa je presenetila tudi ministrstvo za finance, kjer po naših informacijah pričakujejo, da se bodo te spravile v bolj sprejemljive okvire.
Podbevšek ugotavlja, da plačni sistem v slabi banki ni bil zastavljen najbolje. Tudi Šmučeva pravi, da so te plače nenavadno visoke, predvsem v fiksnem delu, in da pogreša merila in argumente za takšno vsoto. Strinja se, da so to eni najbolje plačanih menedžerjev pri nas.
