Le dan po padcu se je nov medijski zakon že začel postavljati na noge

Ministrstvo za kulturo je pohitelo in na vrat na nos pripravilo tako imenovani tehnični zakon – o avdiovizualnih storitvah.

Objavljeno
28. julij 2011 15.10
Posodobljeno
28. julij 2011 15.22
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika
Ljubljana - Potem ko je zakon o medijih šel v pozabo že po prvi obravnavi v državnem zboru, je ministrstvo za kulturo pohitelo in tako rekoč na vrat na nos pripravilo tako imenovani tehnični zakon – o avdiovizualnih storitvah. S tem bomo tako kot zadnji v EU v domači pravni sistem prenesli evropsko direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Sloveniji zaradi zamude že grozita denarna kazen in tožba pred sodiščem EU, saj bi direktivo morali implementirati do 15. avgusta (to je odloženi rok, v resnici bi jo morali že leta 2009). A kot kaže, medijski zakonodajni proces še ni končan: po naših informacijah namreč lastnik mreže Radia 1 Leo Oblak s še nekaterimi izdajatelji medijev načrtuje nov medijski zakon. Na naše vprašanje, ali drži, da je pripravil novo besedilo zakona o medijih, Leo Oblak odgovarja, da so v zadnjem letu in pol na ministrstvo za kulturo poslali več predlogov za novi zakon o medijih. »Večine niso upoštevali. Zdaj pripravljamo nov predlog,« nam je pojasnil. In dodal, da so pripravo sprememb začeli že v soboto (16. julija 2011); takoj po padcu medijskega zakona v prvi obravnavi.

»Grimsov zakon ni tako slab«

In zakaj? Oblak pravi, da veljavni, tako imenovani Grimsov zakon ni tako slab, kot želijo prikazati nekateri. »Treba ga je dopolniti zaradi sprememb, ki jih prinašajo digitalna radiodifuzija in implementacije evropske direktive. Poleg tega je recesija pripomogla k temu, da smo se mediji začeli pogovarjati med seboj in iskati konstruktivne rešitve,« je dejal Oblak, ki novo besedilo zakona pripravlja skupaj z nekaterimi izdajatelji televizijskih in radijskih programov, člani Gospodarskega interesnega združenja radiodifuznih radijskih in TV-medijev; trdi pa, da besedilo še ni končano. »Ključni poudarek je bil na evropski direktivi. Zdaj smo izvedeli, da ta del ministrstvo za kulturo že rešuje v neke vrste 'tehničnem zakonu'. Tako moramo naš predlog v prihodnjih dneh popraviti. Takoj ko bo pripravljen, bomo s tem seznanili javnost. Zdaj se še usklajujemo med seboj,« je pojasnil Oblak.

Na vprašanje, ali bodo novelirali tudi dele zakona, ki se nanašajo na avtonomijo novinarjev, kot je, denimo, pravica do popravka in odgovora ali soglasje uredništva pri imenovanju odgovornega urednika medija, pa nam je Oblak dejal, da se o tem pogovarjajo in da bi se o tej temi želeli pogovarjati tudi s predstavniki novinarjev. »Menim, da lahko najboljši predlog nastane ravno v sodelovanju med novinarji in medijskimi hišami. Moja osebna ocena je, da Majda Širca v tem usklajevanju ni bila uspešna, ker se je z vsako skupino sestajala ločeno po sistemu: ugodimo tistemu, ki bo glasnejši. Vsak dober pogajalec ve, da usklajevanje ni mogoče, če se zdaj dobivaš z eno in nato z drugo stranjo. Ta pristop ločenega dogovarjanja samo še povečuje medsebojne napetosti. Te napake ministrstva nočemo ponoviti. Osebno vidim tako pri medijskih hišah kot pri novinarjih zelo veliko željo po tem, da se najde sporazumna rešitev,« je povedal Oblak.

Na kulturnem ministrstvu uradno s pripravo novega predloga zakona niso seznanjeni, nam je dejal Vojko Stopar, generalni direktor direktorata za medije, zato zadeve tudi ne želijo komentirati. Očitno pa je ministrstvo svojo »obvezo« opravilo z implementacijo evropske direktive. Po vsem znanem sodeč bi torej novi medijski zakon lahko postal nekakšna kompilacija Grimsovega zakona in sprememb, ki jih pripravlja krog okoli Oblaka. A tudi ideja, da bi (zgolj) amandmirali Grimsov zakon, se v političnih kuloarjih pojavlja že nekaj časa. Kdo bo predlagatelj takšnega zakona oziroma ali bodo to poslanci, pa Oblak še ni hotel razkriti. »O tem se še dogovarjamo,« je dejal.

Še več reklam?

Zakon, ki ga je vlada sprejela danes in ki ga bo državni zbor predvidoma obravnaval po nujnem postopku, pa se osredotoča na regulacijo televizijskih programov in avdiovizualnih medijskih storitev, predvsem pa postavlja nova pravila za televizijsko oglaševanje, ki so nekoliko ohlapnejša: maksimalni delež oglaševanja naj bi tako znašal 12 minut na uro s 30-minutnim razmikom (zdaj 45 minut). Poleg tega bo po novem dovoljeno tudi tako imenovano promocijsko umeščanje izdelkov – ko se izdelek, storitev ali blagovna znamka pokaže v programski vsebini v zameno za plačilo in se v tem primeru to ne šteje za prikrito oglaševanje.