Tiskane izdaje
Ljubljana – »To so neumnosti,« so se z vrha državnega zbora (DZ) odzvali na ugibanja, ali bo Milan Brglez, ki je soustanavljal SMC, izstopil iz stranke in odstopil kot predsednik DZ. A po ostrem sporu v SMC, kako ravnati ob novem begunskem valu, ugibanja niso bila čisto brez vsakega temelja.
Štirje poslanci SMC, Milan Brglez, Mitja Horvat, Dragan Matić in Izidor Kamal Shaker, so v četrtek zvečer glasovali proti spremembi zakona o tujcih. Kako na nož je šlo, kaže informacija, da so bili poslanci SMC pred tem opozorjeni, da bi bilo prav, da odstopijo in vrnejo mandat stranki, če bodo nasprotovali politiki vlade premiera Mira Cerarja. V konfliktu Brglez zadnje tedne ni šel povsem do konca. Daleč pa. Spor, koliko država lahko zaščiti svoje interese, poteka že kakšno leto. Spremembe ureditve poskuša notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar doseči že, kar se je med lanskim begunskim valom pokazalo, da v Evropi ne bi imeli nič proti, če bi Slovenija postala center, kjer bi se množično zbirali begunci, kot se v Italiji in Grčiji, prava evropska meja pa bi se premaknila na sever.
Ko ministrica ne popusti
Zaradi pomislekov, da je vlada z idejami, kako to preprečiti, šla predaleč, je Milan Brglez s pomočjo večje skupine pravnikov pripravil radikalno spremembo popravkov zakona o tujcih. A o popravkih se je premier Miro Cerar pred tem dogovoril v koaliciji, za so bili ministri, v svetu za nacionalno varnost pa tudi opozicijska SDS. Brglez je s težo, ki jo ima kot predsednik zbora in poznavalec mednarodnega prava, vse te premierove dogovore poskušal preskočiti za zaprtimi vrati v poslanski skupini SMC. A se je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ostro uprla. Po pogovoru je bilo od pretresenih udeležencev slišati, da je bila do Brgleza tudi žaljiva. Soočanje je Brglez izgubil, njegova dopolnila so zavrnili. Javno ni protestiral, pogovore z novinarji je omejil in se s tem izognil očitkom, da javno pere strankino umazano perilo. Je pa v SMC napovedal, da bo glasoval proti, in to je v četrtek tudi storil. Ni bil sam.
Možnost veta
Pri glasovanju, ali bi dopustili možnost ostre omejitve azilnih pravic migrantov in beguncev na meji, ker je Hrvaška varna evropska država, je običajna disciplina, da vladni zakon podpre koalicija, proti pa je opozicija, povsem odpovedala. Za spremembo je bila odločna večina 47 poslancev, proti 18. A če pogledamo podrobneje, je za glasoval večji delež poslancev SDS kot SMC in večji delež poslancev NSi kot Desusa in SD, čeprav je zaradi obveznosti na tujem manjkal predsednik SDS Janez Janša, zaradi bolečin v vratu po prometni nesreči Branko Grims (SDS), zaradi nastopa na TV pa predsednica NSi Ljudmila Novak. Delež poslancev za spremembo prikazujemo grafično. Iz vladne SD ni bil za sploh nihče, pet od šestih poslancev je bilo proti. V Desusu jih je bilo pet za, štirje proti, dva nista glasovala. V SMC jih je bilo za 23, proti štirje, osem jih ni glasovalo.
Danes zjutraj se je premier Cerar v poslanski skupini svojim poslancem za podporo spremembi zahvalil in konflikta po neuradnih informacijah ni zaostroval. Brgleza ni bilo.
Slišati je, da bodo dodatni pogovori, da bi umirili konflikt, prihodnji teden, ko bo bolj jasno, ali bo sprememba zakona o tujcih obveljala.
Ustavi jo lahko v sredo državni svet. »Tako levih je premalo, da bi zbrali dovolj podpisov, kaj šele, da bi izglasovali veto,« je možnost o odločanju ocenil eden od pomembnih, a bolj desnih državnih svetnikov. V vrhu sveta pa so bili previdni. »Mogoče je, da bo zbranih osem podpisov in da bo glasovanje,« je bilo slišati.
Predstavnik delojemalcev (sindikatov) v državnem svetu Branimir Štrukelj pa je nocoj potrdil, da pišejo zahtevo za glasovanje o vetu in zagotovil, da bo zanjo do prihodnjega tedna zbranih tudi dovolj podpisov.
