Tiskane izdaje
Internacionala
Začetek kongresa Levice so zaznamovale delavske in odporniške pesmi. Politična manifestacija se je začela s himno delavskega gibanja Internacionalo, kar izraža internacionalno dimenzijo te politične skupine, in pesem Hej tovariši, s katero želijo na simbolni ravni najbrž sporočiti, da so so edini pravi dediči socializma in uporniškega duha iz druge svetovne vojne. Nato pa so sledile še druge pesmi, ki so dvigovale duha nekaj več kot 300 delegatom kongresa Levice.
Violeta Tomić: Ko v Levici govorimo o trdovratnih posledicah revščine, izpostavljamo dejstvo, da je revščina začarani krog, iz katerega je težko pobegniti. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Kaj ponuja stranka, ki ima v parlamentu pet oziroma šest predstavnikov? Poslanka Violeta Tomić je vsebinsko ponudbo predstavila pod geslom: »Levica ne obljublja, Levica dela.« V stranki, ki se sklicuje na socializem, na prvo mesto postavljajo dvig plač, kar nameravajo doseči nemudoma, ko bodo znova prišli v parlament. Na drugem mestu je dvig pokojnin, da bi olajšali življenje 80.000 upokojencev, ki živijo v revščini. Zavzemali se bodo za dostojno plačilo, razmerja med najvišjo in najnižjo plačo bi uredili na ravni 1 proti 5. Delovno pravno zakonodajo bi spremenili v smeri, ki bi zagotavljala več delavskega soupravljanja podjetij in udeležbo delavcev pri dobičku.
Izstop iz Nata
Spremenili bi način upravljanja z javnimi sredstvi in način prerazporejanja javnega denarja. Nemudoma bi ustavili vse oblike privatizacije državnega premoženja, pri upravljanju SDH in UDTB bi uvedli nadzor ljudi in lokalnih skupnosti. Borili se bodo proti vsem oblikam revščine in družbene izključenosti. Uvedli bi bolniške za samozaposlene in omejili prekarnost, še zlasti bi omejili agencijska dela. Ekonomski model, ki ga v Levici zagovarjajo je socialistično-tržno-plansko gospodarstvo. Na zunanje političnem področju se zavzemajo za samostojno in suvereno politiko.
V Levici zagovarjajo evropsko povezovanje držav, se pa zavzemajo za radikalno spremembo EU, predvsem pa za izstop iz »orodja ameriškega imperializma« vojaškega zavezništva zveze Nato. In ko bodo prišli na oblast, so obljubili, bodo nemudoma umaknili žico z južne meje. So odločno proti oborožitvi Slovenske vojske za 1,2 milijarde evrov, zato se zavzemajo, da bi se o tem izrekli na posvetovalnem referendumu.
Levica kot alternativa
Na političnem področju napovedujejo, da so alternativa slovenski socialni in ekonomski realnosti, kjer je še vedno 280.000 revnih, pri tem pa so revni celo, poudarjajo, zaposleni, tisti, ki trdo delajo. Violeta Tomić je podžgala nekaj več kot 300 delegatov tudi s sloganom: »Slovenija bo ekosocialistična, ali pa je ne bo.« Koordinator stranke (v Levici in na sploh levih levih evropskih strankah se izogibajo predsedniškim funkcijam in zagovarjajo kolektivna vodstva) Luka Mesec je v zaključnem govoru napovedal, da je prihodnost Slovenije v družbenem modelu, ki bi ga opisali kot demokratični in ekološki socializem. To je po njegovem prava alternativa aktualnemu neoliberalizmu.
Za to si bodo prizadevali tudi po volitvah, kjer ne napovedujejo zgolj izboljšanje rezultata, ampak celo ambicijo, da bi postali del vladajoče koalicije, ki bi v prihodnjih štirih letih krojila usodo države. Ko so kongres odprli za člane stranke, je bilo tudi slišati, da je morda program preveč ambiciozen, da vsega, kar so napovedali, ne bo mogoče izpeljati, Mesec odgovarja, da se tega zavedajo, zato tudi predvidevajo postopnost.
Želijo v vlado
Mesec tudi pravi, da je optimist pred volitvami, ker so pred štirimi leti premagali zakone političnega ustroja in se prebili v parlament. »Levico smo dvignili iz pepela, socializem postavili na nove demokratične in ekološke temelje ter ga kot napet lok uperili v prihodnost. Po letih se spuščamo v boj iz drugačnih izhodišč, saj smo med petimi najpopularnejšimi strankami, z močno mrežo in povezani s tovariškimi strankami po Evropi in civilno družbo,« je dejal Mesec.
Kooridnator stranke opozarja pred prevelikim vplivom tujega kapitala, ker da to pomeni le razgradnjo države, prekarnost delovnih razmerij, vsaka politična stranka, ki zagovarja to, pa da potiska Slovenijo v perifernost, nerazvitost in slabo plačano delovno silo.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Mesec dviguje strankino letvico ambicioznosti na raven sodelovanja v prihodnji koaliciji. Ker se zavedajo realnosti, so pripravljeni v novi koaliciji prevzeti del odgovornosti za področja, ki bi jim pripadla, pogovarjali pa bi se s strankami, ki so jim bližje, to pa so tiste, ki se samoopredejujejo kot leve ali levosredinske. Ne nameravajo pa sodelovati s strankami, ki so očitno neoliberalne in vse tiste, ki uporabljajo sovražni govor, jezik izključevanja in šovinizem.
