Levosredinska koalicija je brez alternative

Ljubljana – Zemljevid politične volje slovenskih volivcev se je včeraj pomembno spremenil. V vseh osmih enotah je zmagala Stranka Mira Cerarja (SMC), med devetdesetimi poslanci pa bo velika večina novih obrazov. Tudi o legitimnosti volitev ni dvoma, saj je bila udeležba več kot 51-odstotna.

Po letošnjih volitvah bo v državnem zboru sedem strank, tako kot pred tremi leti. Tokrat bodo v parlamentu zastopane barve SMC, ki je osvojila 36 mandatov, 21 mandatov pripada SDS (kar je pet mandatov manj kot pred tremi leti), deset mandatov pripada Desusu (prej šest), SD šest (prej deset), Združeni levici prav tako šest, NSi pet (prej štiri), Zavezništvu Alenke Bratušek pa minimalno število mandatov štiri. Kakšna bo usoda SLS, bo treba počakati na glasove po pošti, saj se je podpora ustavila pri 3,98 odstotka, za preboj v DZ pa jim manjka okoli 200 glasov.

Čeprav je zmagovalka volitev pred tremi leti PS popolnoma pogorela na letošnjih volitvah, je nekaj njenih nekdanjih poslancev dobilo nov mandat: to so Peter Vilfan, Alenka Bratušek, Janko Möderndorfer in Mirjam Bon Klanjšček, ki so nastopili pod okriljem nove stranke Zaab.

Podpredsedniki SDS brez DZ

Na kadrovskem področju bo večjih sprememb deležna tudi opozicijska SDS. Njenemu predsedniku Janezu Janši se je iz zapora na Dobu sicer uspelo prebiti v državni zbor, pri čemer bo zanimivo vprašanje, ali mu bo državni zbor potrdil mandat zaradi pravnomočne obsodbe (kar bi lahko bil nov pravni zaplet in konflikt). Pred vrati pa bosta, kot vse kaže, ostala oba podpredsednika SDS: Alenka Jeraj in Zvonko Černač. Zato ne preseneča njegova izjava, da »volitve niso poštene, zato rezultat ni legitimen«. V SDS menijo, da je bil Janša »z grobo zlorabo pravosodja iz volilne tekme izločen kot predsednik stranke, ki je zmagala dober mesec dni nazaj na evropskih volitvah«. V SDS ne nameravajo sodelovati v nobeni koaliciji, prav tako ne nameravajo prevzeti nobene funkcije v državnem zboru, a mandatov ne nameravajo vrniti. Od SDS bodo v parlamentu sedeli še Vinko Gorenak, Marijan Pojbič, Eva Irgl in Andrej Šircelj, ne bo pa Jožefa Jerovška ali Andreja Vizjaka.

Janši štiri tisoč glasov manj

Predsedniki strank, ki so se prebile v državni zbor, so sicer dobili tudi poslanski mandat. Miro Cerar je v dveh volilnih okrajih tretje (ljubljanske) volilne enote prejel več kot 8000 glasov podpore (Ljubljana Center in Vič - Rudnik III). Janez Janša je tokrat, denimo, dobil dobrih šest tisoč glasov, pred tremi leti pa skoraj 10.000 glasov podpore. Karl Erjavec (Desus) je v volilnem okraju Žalec letos dobil skoraj enako število glasov kot pred tremi leti, dobrih 1600.

Ljudmila Novak je v primerjavi z volitvami 2011 dobila manj glasov: tokrat 1868 v primerjavi z 2281 leta 2011, vendar v odstotkih malo več. Za NSi je značilno, da so ohranili celotno poslansko skupino in pridružil se jim bo še Jernej Vrtovec.

Dejan Židan (SD) je v svojem volilnem okraju Murska Sobota II prav tako izboljšal rezultat za več kot sto glasov na 2233. Od dosedanjih poslancev SD se v parlament ni uvrstil Matevž Frangež, je pa zato uspelo ponoviti mandat Janku Vebru, družbo mu bo delal še nekdanji pomočnik Boruta Pahorja Matjaž Nemec.

Vodilni obraz Združene levice Luka Mesec je v okraju Trbovlje podprlo 913 volivcev ali 12 odstotkov vseh, ki so se udeležili volitev. Od ZL bodo postali poslanci tudi Violeta Tomić, nekedanji ombudsman Matjaž Hanžek in mariborski vstajnik Franc Terček.

Kakšna bo koalicija?

Ključno vprašanje, ki se postavi po vsakih volitvah, je, kakšno koalicijo je mogoče sestaviti. Leta 2011 smo videli, da je bila najprej v igri levosredinska koalicija pod okriljem zmagovalca Zorana Jankovića, a se je kasneje izteklo drugače, ko smo dobili desnosredinsko pod okriljem Janeza Janše. Za koalicijo enkrat enega in drugič drugega predznaka je bilo krivo dejstvo, da sta bili PS in SDS precej izenačeni po številu mandatov (28 proti 26). Tokrat se zdi položaj precej drugačen, saj je samo zmagovalna stranka SMC osvojila 36 mandatov, to pa zelo olajša oblikovanje koalicije.

V prvih izjavah si predstavniki strank niso zapirali vrat za sodelovanje v koaliciji s SMC, razen SDS. V NSi so bili precej zadržani, po njihovem je vse odvisno od programskih sorodnosti, teh pa zdaj ne vidijo veliko.

Na drugi strani je Desus z desetimi mandati z vidika tvorjenja koalicije najbolj privlačna tarča, saj bi lahko Cerar z njihovo podporo že dosegel potrebnih 46 glasov za večino v državnem zboru. Če k temu dodamo še SD iz predvolilnega socialdemokratskega bloka s šestimi mandati, bi lahko koalicija SMC, Desus, SD imela že 51 glasov podpore. V tem primeru ne bi potrebovali podpore Zaaba s štirimi mandati ali šestih glasov ZL. Kako se bo odločil Cerar in kaj bodo prinesla koalicijska pogajanja, bo jasno kmalu. Predsednik republike Pahor in Cerar sta se že dogovorila za delovno srečanje v sredo, zmagovalec volitev Cerar je v prvih izjavah dejal, da bo v prihodnjih dneh zavihal rokave, rezultati njegovih naporov o oblikovanju koalicije pa bi morali biti znani do ustanovne seje državnega zbora, ki bo verjetno 1. avgusta.