Likvidacija bank: SDS zahteva izredno sejo

V SDS menijo, da bi morali biti poplačani le tisti, katerih vrednost depozitov je manjša od 100.000 evrov.

Objavljeno
09. september 2013 18.35
LJUBLJANA SLOVENIJA 22.12.2011 PLACEVANJE NA ROKO FOTO JOZE SUHADOLNIK
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana - V petek napovedana nadzorovana likvidacija Probanka in Factor banke sproža različne odzive. V SDS menijo, da bo ta samo povečala slovenski javni dolg, breme pa da bodo nosili davkoplačevalci. Zaradi tega poslanci SDS zahtevajo izredno sejo DZ. V SD pa menijo, »da je bolje, da banke, ki ne izpolnjujejo funkcije, ne obstajajo.«

V poslanski skupini SDS ocenjujejo, da izdaja državnih poroštev za morebitno kritje poplačil ne bo pripomoglo k stabilnosti in sanaciji slovenskega bančnega sistema, temveč bo oškodovala slovenske državljanke in državljane za več kot milijardo evrov, so zapisali v izjavi za medije.

SDS si želi, da bi poslanci na izredni seji zahtevali od vlade in Banke Slovenije, da v roku osmih dni posreduje poimenski seznam vseh oseb z depoziti v višini nad 100.000 evrov in z njimi povezanimi osebami, ki bi v primeru stečaja Probanke in Factor banke izgubile del ali celoto svojih depozitov. Ter tudi poimenski seznam vseh oseb, ki so v času enega leta pred datumom uvedbe nadzorovane likvidacije iz naslova depozitov dobile izplačanih več kot 100.000 evrov.

»Edina posledica ukrepa nadzorovane likvidacije obeh bank bo, da bodo tovarišijski kapitalisti lepo v miru in nadzorovano pospravili denar iz bančnih računov, sanacijo izgub iz naslova tajkunskega financiranja obeh bank pa bodo plačali slovenski državljani,« so zapisali v SDS.

Po njihovem mnenju bi morali vlada in centralna banka zamrzniti vse vloge, ki jih imajo pri Probanki in Factor banki lastniki obeh bank, bivši člani uprav in nadzornih svetov, ter z njimi povezane osebe.

»Obveznosti države bi bile manjše, če bi obe banki šli v stečaj,« pa je na novinarski konferenci dejal poslanec SDS Andrej Šircelj.

Po njegovem mnenju bi bile namreč obveznosti države manjše, če bi se odločili za stečaj bank, v katerem pa depoziti ne bi bili v celoti poplačani. Spomnil je na Ciper, kjer so depoziti nad 100.000 evrov imeli drugačen položaj od tistih pod to mejo. V primeru Factor banke in Probanke pa centralna banka namreč zagotavlja, da bodo depoziti v celoti izplačani ob dospelosti.

SD: Zakaj do likvidacije že ni prišlo prej?

V SD menijo, »da je bolje, da banke, ki ne izpolnjujejo funkcije, ne obstajajo.« Predsednik stranke SD Igor Lukšič je pred današnjim sestankom predsednikov koalicijskih strank v Ljubljani dejal, da je vprašanje, zakaj do likvidacije ni prišlo že prej in zakaj so se odločili za to, da pokrijejo vse komitente.

Po Lukšičevi oceni bo imela javnost glede tega še marsikaj povedati, ko se bo pokazalo, kdo vse je s to odločitvijo rešen, kdo izgublja, koliko izgublja in koliko bi dobila država, če bi garantirala le za hranilne vloge do višine 100.000 evrov.

Je pa po njegovih besedah pri tem pomembno, da je Banka Slovenije po šestih letih začela ukrepati v smer, ki »daje slutiti, da bo reševala bančni sistem.«

Erjavec: Če najdemo za banke, najdimo še za pokojnine

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je dejal, da zadevo težko komentira, saj ni sodeloval na tej seji vlade. Kot so ga prepričevali, pa je bilo to nujno treba storiti. »Pravijo, da bi bila, če tega poroštva ne bi bilo, situacija še slabša, zlasti za varčevalce teh obeh bank,« je povedal.

»Ne moremo reševati krize na hrbtih upokojencev, po drugi strani pa vidimo, da ni noben problem reševati Factor banke, Probanke in še kakšne druge banke, dajati poroštva za to. Dajmo še kakšno poroštvo tudi za regres za upokojence, zlasti za tiste, ki res to nujno potrebujejo za preživetje,« je dejal Erjavec.

»Finančni minister in guverner te zadeve komentirata, tako smo dogovorjeni,« pa je bil redkobeseden predsednik DL Gregor Virant

Da gre za pozitiven signal, da je Banka Slovenije začela ukrepati, a ta zgodba zaradi spornega ozadja pri poslovanju bank še ne sme biti zaključena, pa meni predsednik SLS Franc Bogovič. Po njegovem mnenju do tega sicer ne bi prišlo, če bi Banka Slovenije v preteklosti opravljala svoje delo. Pričakuje tudi, da bosta izredni upravi sprožili vse postopke za temeljite revizije in preiskave osebnih ter poslovnih povezav med lastniki, nadzorniki, nekdanjimi upravami bank in prejemniki neodplačanih spornih kreditov.