Tiskane izdaje
Dunaj, Ljubljana – Na izjavo člana vlade na avstrijskem Koroškem Haralda Doberniga, češ da Slovenci »niso pravi Korošci«, so se kritično odzvali v Ljubljani, na Dunaju in v Celovcu. V manjšini so kritični, a samozavestni zaradi podpore na obeh straneh meje.
Mladi, šele 32 let stari Harald Dobernig (iz koroške Svobodnjaške stranke), ki je v koroški deželni vladi zadolžen za finance, je na sobotni slovesnosti koroških brambovcev pred obletnico koroškega plebiscita 10. oktobra izjavil, da koroški Slovenci »niso pravi Korošci« in da bi bilo treba okrepiti boj proti slovenščini. »Moramo se močneje izražati, boriti in pisati pisma bralcev, sicer bodo vsi mislili, da so na Koroškem le še predstavniki Slovencev,« je dejal in dodal, da »Koroška ni dvojezična«.
»Takšne izjave je treba zavrniti ter zahtevati odstop in opravičilo, saj ne ustrezajo duhu, ki smo ga vzpostavili pri uveljavitvi dvojezične topografije. Razveseljivo pa je, da se je od izjav distancirala celotna demokratična Koroška, tudi deželni glavar Gerhard Dörfler, in se postavila na stran sožitja z manjšino. To kaže, da ima manjšina na poti do skupnih ciljev na svoji strani veliko večino Korošcev. Jasno je, da se motijo tisti, ki želijo z nemškonacionalističnimi izjavami dosegati uspehe. Taki časi so minili,« je v pogovoru za Delo povedal predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev Bernard Sadovnik.
Enotna podpora manjšini
Sadovnik meni, da se je ob tako enotni podpori manjšini pokazalo, da so s preteklim večletnim iskanjem kompromisa v zvezi z dvojezičnimi napisi in s sodelovanjem v tako imenovani koroški konsenzni skupini pridobili toliko zaupanja, da ga tovrstni izpadi skrajnežev ne morejo več zatreti.
»Prav zaradi takšnih izjav je treba še bolj krepiti sodelovanje na vseh ravneh. Zdaj se vidi, da je bil kompromis z dvojezičnimi napisi, čeprav za nas boleč, in sodelovanje manjšine v skupini konsenza prava pot kljub številnim kritikam. S tem smo vzpostavili zaupanje, zaradi katerega takšne izjave ne morejo porušiti dobrih odnosov na Koroškem. Res pa je, da je izjava Doberniga kot člana deželne vlade politična, zato morajo slediti tudi posledice,« je še povedal Bernard Sadovnik. Ostro so protestirali tudi v drugih zamejskih organizacijah in zahtevali Dobernigov odstop. Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger, ki danes prihaja v Maribor na ogled avstrijske kulturne ambasade v okviru projekta EPK in se bo sestal tudi s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem, je izjave Doberniga odločno zavrnil. Po njegovih besedah ne smemo dovoliti, da bi »neki provincialni politik« pokvaril dobre odnose s sosednjo državo.
Kritičen odziv na Dunaju
Državni sekretar Josef Ostermayer, ki je bil glavni pogajalec pri iskanju rešitve za vprašanje dvojezičnih tabel, je Dobernigove izjave označil za absurdnost brez primere. »Deželnemu svetniku bi svetoval: Učite se zgodovine in pokažite več spoštovanja do ustave,« je bil oster Ostermayer. Koroški Slovenci so »povsem jasno Korošci in to z veliko prednostjo dvojezičnosti in usidranosti v dve kulturi«, je povedal državni sekretar.
Slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je v svojem protestu sicer namignil, kaj bi lahko bil pravi razlog za tako oster napad na manjšino v času, ko so se odnosi sicer precej izboljšali. »Očitno Dobernig zaradi močvirja, v katerem trenutno je, išče druga področja, da bi interes javnosti preusmeril na temo, o kateri se zdi, da na Koroškem še vedno lahko vzbudi pozornost,« je dejal Geržina.
Gre seveda za afero Hypo, ki je poleti precej pretresla Koroško. Na sojenju v Celovcu se je namreč dokazalo, da so si ob prodaji banke leta 2007 v vladajočih Svobodnjaški stranki in ljudski stranki razdelili več milijonov evrov nezakonitih provizij.
Med obsojenimi je tudi Dobernig, ki je dobil sedem mesecev pogojnega zapora in 150.000 evrov kazni. Najhujša kazen je sicer doletela nekdanjega predsednika koroške ljudske stranke Josefa Martinza, ki je dobil pet let in pol zapora, čeprav sodba še ni pravnomočna. Martinz je na sojenju povedal, da je bil idejni oče prodaje banke in izplačilu provizije takratni glavar Jörg Haider. Zaradi razkritij so ljudje množično zahtevali razpis predčasnih volitev, vendar je večina v deželnem svetu, ki jo ima Svobodnjaška stranka, to že večkrat preprečila.
