Tiskane izdaje
Poslanska skupina SDS namreč Makovec Brenčičevi očita nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Ustavno sodišče je konec leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v neskladju z ustavo v delu, kjer določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira v drugačnem obsegu kot v javnih šolah, in sicer v višini 85 odstotkov. Zakonodajalcu je naložilo odpravo neustavnosti v letu dni, kar pa se ni zgodilo.
Makovec Brenčičeva očitke »v celoti in odločno« zavrača. Kot je zapisala v odgovoru, ni nikoli zanikala, da ji je odločitev ustavnega sodišča dobro poznana in da se zaveda, da jo je treba izvršiti. Hkrati pa je treba ob siceršnjem vprašanju financiranja obstoječih zasebnih šol urediti tudi druge elemente v zvezi z delovanjem novoustanovljenih zasebnih šol, kot so sprejemanje programov, izpolnjevanje in zagotavljanje kakovosti pri izvajanju programov, vpis v razvid ter zagotavljanje kadrovskih in materialnih pogojev.
Ministrica še meni, da so zasebne šole, ki delujejo v Sloveniji in so pridobile javno veljavnost, s svojimi rezultati dokazale, da vzgojno-izobraževalno delo izvajajo kakovostno. Poznejša ureditev teh vprašanj pa je potrebna v primerih nastajanja novih šol.
Ne gre zgolj za vprašanja financiranja
»Premisleki, ki so bili in so potrebni pred pripravo novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje za uresničitev ustavne odločbe tako izpostavljajo predvsem potrebo po ureditvi tudi drugih elementov, in ne le vprašanja financiranja,« je zapisala Makovec Brenčičeva.
Ministrstvo je tako pripravilo novelo omenjenega zakona, pri kateri so upoštevali vsa ta dejstva. Predlog je bil 15. aprila 2016 posredovan v javno razpravo, kar »dokazuje jasno namero ministrstva k izvrševanju ustavne odločbe«. Ob tem ministrica dodaja, da so na pripravljen predlog prispeli številni, tudi povsem nasprotujoči si komentarji. »Tudi ti kažejo, da so vprašanja, povezana z urejanjem zasebnega šolstva, številna in kompleksna, in ne le vezana samo na vprašanje financiranja,« je še zapisala v odgovoru.
Makovec Brenčičeva tudi zavrača očitke, da naj bi bila odgovorna za povzročeno diskriminacijo na področju financiranja obveznih osnovnošolskih vsebin ter s tem povzročene nepopravljive posledice, ker se tudi še v letošnjem šolskem letu ustvarja neenakost pred zakonom. Kot je poudarila, je bilo financiranje zasebnih šol urejeno z novo šolsko zakonodajo v letu 1996, vse do odločitve ustavnega sodišča leta 2014 pa se je taka določba zdela primerna in ustrezna. Ob tem je ministrica spomnila, da je ustavno sodišče leta 1998 odločilo, da je zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z ustavo.
Poleg tega so bili starši, ko so vpisovali otroke v šolo, seznanjeni z veljavno zakonodajo, ki jo sama odločitev ustavnega sodišča še ni spremenila. »Tudi, če bi morda prišli do zaključka, da prihaja do neenakosti, ne moremo mimo dejstva, da je odločitev staršev za vpis otrok v zasebno šolo njihova lastna, da so bili s pogoji financiranja seznanjeni in da jim je bil seveda omogočen vpis otrok v javno osnovno šolo,« je v odgovoru na interpelacijo še zapisala ministrica.
