Mali podjetniki v gneči liberalnih strank

Ljubljana – Slovenska politična ponudba postaja vse bolj raznovrstna. Po valu napovedanih vstajniških strank bo v soboto v Velikih Laščah zaživela še Liberalno-gospodarska stranka (LGS). Njen pobudnik je Alojz Kovšca, državni svetnik, nekdanji predsednik obrtne zbornice, urar in samostojni mestni svetnik v Grosupljem.

Ustanovitelji pojasnjujejo, da poskušajo artikulirati politično voljo drobnega gospodarstva in jo, razbremenjeno leve ali desne ideologije, spraviti do parlamenta. Gre za podobno pobudo, kot jo je pred kratkim promoviral prokurist Rotisa Ivan Črnkovič. Kovšca neposredno povezavo zanika, češ da bi sodelovanje z nepravnomočno obsojenim v podkupovalni aferi Patria nastajajoči stranki obesilo politično utež, ki je nočejo. Namesto tega v LGS poudarjajo, da bodo gradili na vrednotah svobode, pravne države, zasebne lastnine in domoljubja.

Povezave z »resetiranimi«

Ekonomsko-liberalni strankarski novinci še iščejo prepoznavnega in karizmatičnega voditelja, s katerim bi volivci preprosto lahko povezali novo opcijo. V političnih kuloarjih se je šušljalo, da bi se podjetniki zato utegnili povezati z idejno sorodnim krogom »resetiranih« ekonomistov, kot sta, denimo, Matej Lahovnik ali Rado Pezdir oziroma nekdanjimi člani SDS, ki so se iz stranke umaknili zaradi nenehnih razprav o polpretekli zgodovini. Po naših podatkih so v LGS k sodelovanju nagovarjali predvsem nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča, a ta o vrnitvi v politiko še vedno ne razmišlja. »Odprti smo za vse, ne želimo pa si, da bi to stranko vodili ljudje, ki so v politiki že imeli svojo priložnost in je niso izrabili,« je za Delo včeraj pojasnil Kovšca.

Drugih imen – razen lanskega dobitnika priznanja obrtnik leta Marka Kajzerja – ni hotel razkriti. Na državne posle vezani mali gospodarstveniki namreč menda nočejo stopiti v prve strankarske vrste. Čeprav se v LGS izogibajo političnim delitvam na leve in desne, se bodo ob ustanovitvi težko izognili istemu vprašanju, kakršno se je pojavilo ob nastanku Virantove DL: ali ni nova stranka nemara le »satelit« SDS, ki bi na desnici pobirala glasove volivcev zmerne sredine, nato pa sklenila koalicijo z danes največjo opozicijsko stranko. Kovšca na to za zdaj ne odgovarja in dopušča sodelovanje tako z levimi kot desnimi. Kljub temu ni mogoče spregledati, da je bil naš sogovornik lani favorit SDS za novega predsednika državnega sveta in se je v času kandidature za kratek čas tudi včlanil v Janševo stranko.

Očitno imajo v nastajajoči LGS drugačne poglede na politično udejstvovanje kot v vstajniških gibanjih, ki prav tako zagovarjajo liberalne ideje – a le na družbenih področjih. »Mali podjetniki so v globokih težavah. Jih je pa v nasprotju z vstajniki zelo težko spraviti na ulice. Mi si vstajništva preprosto ne moremo privoščiti, ker izgubljamo z vsakim dnem delovne odsotnosti. Svojo politično voljo poskušamo zato uveljaviti prek institucij parlamentarne demokracije,« pravi Kovšca.

Cerar z nekdanjimi člani LDS

Medtem pa se na drugi strani političnega spektra zatika pri političnih ambicijah nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa. Njegovo civilno-družbeno društvo Verjamem sta namreč le slab mesec po ustanovitvi zapustila dva od treh ustanoviteljev, kirurg Danijel Bešič Loredan in notarka Polka Bošković.

Aktivnosti pa se vrstijo v drugem krogu liberalcev, zbranem okoli pravnika Mira Cerarja. Uspelo nam je izvedeti, da pri projektu ustanavljanja civilnodružbenega zavoda predavatelj z ljubljanske pravne fakultete sodeluje tudi z nekdanjim predsednikom državnega sveta Blažem Kavčičem in nekdanjim generalnim sekretarjem LDS Petrom Jamnikarjem. Oba sta liberalno demokracijo zapustila po tem, ko je bila Katarina Kresal še drugič izvoljena za predsednico stranke, in takrat napovedala ustanovitev samostojne stranke. Cerarjev zavod naj bi bil ustanovljen v prihodnjih tednih. Cerar bo v njem deloval kot predsednik strokovnega sveta, torej kot nekakšen ideolog društva.