Tiskane izdaje
Maribor - Državnemu pravobranilstvu (za zdaj) ni uspelo sprožiti sodnega postopka glede ničnosti pogodbe za razvpite mariborske radarje. Sodišče je njegovo tožbo zavrglo, ker je po osmih mesecih ugotovilo, da bi morala tožbo vložiti Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je v pogodbi zaznala znake korupcije.
Sodna obravnava na ljubljanskem okrožnem sodišču bi se morala začeti včeraj, a je sodišče le pet dni prej tožbo zavrglo. Predstavnica za odnose z javnostmi na državnem pravobranilstvu Anita Drev je pojasnila, da Republika Slovenija po mnenju sodišča nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti, kadar ni pogodbena stranka. A pravobranilstvo, ki je tožbo vložilo že lanskega 23. aprila, se s tem ne strinja in se bo zoper sklep sodišča pritožilo, to mu je predlagala tudi KPK. Ta je mnenja, da kot državni organ brez lastne pravne subjektivitete ne more biti samostojna tožeča stranka.
»Gre 'zgolj' za procesno-pravno vprašanje, kdo je v tožbi na ugotovitev ničnosti pogodbe o radarjih lahko naveden kot tožeča stranka. Treba je poudariti, da s tem sklepom sodišče ni v ničemer odločilo vsebinsko glede predmeta tožbe - ničnosti pogodbe o radarjih, kar bo predmet nadaljevanja postopka,« so še sporočili s KPK.
Mestna občina Maribor pa namerava stvari zdaj vzeti v svoje roke, saj odločitev sodišča njenega pogleda na pogodbo v ničemer ne spreminja. »Ko bo odločitev sodišča pravnomočna, bomo tožbeni zahtevek, v katerem bomo uveljavljali ničnost pogodbe z vsemi že pripravljenimi argumenti, vložili sami,« je sporočila občinska predstavnica za odnose z javnostjo Taja Kordigel.
Da je sodišče tožbo državnega pravobranilstva zavrglo, direktorja mestne uprave Marka Žule ni presenetilo: »Sodna praksa kaže, da kadar gre za javno-zasebno partnerstvo, sodišče upošteva javnega in zasebnega partnerja kot dve stranki, ki sta enakovredni, v tem primeru pa se je vključila še tretja stranka in vložila tožbo.«
Zavrženje tožbe za občino Maribor ni hud udarec
Zavrženje tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe med Mestno občino Maribor (MOM) in družbo Iskra Sistemi za MOM po neuradnih podatkih ni nobena katastrofa. Nasprotno, če bo višje sodišče zavrnilo pritožbo, bo lahko MOM v sporu aktivno prevzela vajeti.
Če bi namreč tožilo pravobranilstvo, bi bila MOM na sodišču, povedano poenostavljeno, le kot drugotožena stranka, čeprav je za ugotovitev ničnosti pogodbe zagotovo najbolj zainteresirana, zlasti zaradi napovedanega odškodninskega zahtevka družbe Iskra Sistemi. Poleg tega ima MOM največ informacij in dokumentacije o poteku sklenitve pogodbe.
Direktor mestne uprave MOM Marko Žula je včeraj povedal, da z odgovornimi v Iskri v zadnjem času niso imeli stikov; so pa slišali, da nameravajo Iskra sistemi na mariborsko občino zaradi propadlega posla nasloviti nov zahtevek za odškodnino (lani so nazadnje zahtevali sedem milijonov, pred tem so celo omenjali 761 milijonov), a ga še niso prejeli, je dejal Žula.
Direktor družbe Iskra Sistemi Dušan Šešok, ki nam ga je uspelo priklicati, ko je bil v tujini, je bil redkobeseden. »Z odločitvijo sodišča smo seznanjeni,« nam je potrdil, vsebine pa ni hotel komentirati. »O tem nočemo javno razpravljati,« je bil kratek Šešok.
V Mariboru je, spomnimo, oktobra 2012 začelo delovati 30 merilnikov hitrosti, potem ko sta občina in družba Iskra Sistemi sklenili 30 milijonov evrov vredno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu pri projektu nadgradnje in avtomatizacije cestnega prometa. Pogodba je predvidevala, da bi Iskra v štirih letih posodobila dotrajan semaforski sistem, v zameno pa bi dobivala večino denarja od kazni za prekrške, zaznane na nameščenih radarjih. A ti so sprožili veliko jezo občanov in val nasilnih protestov, ki so imeli za posledico odstop mariborskega župana Franca Kanglerja. Po izvolitvi novega župana Andreja Fištravca lani spomladi je Iskra pogodbo z občino prekinila, Fištravec pa je dal radarje izklopiti.
Javno-zasebno partnerstvo (JZP) med MOM in Iskro Sistemi oziroma projekt nadgradnje in avtomatizacije cestnega prometa sta najprej »raztrgala« finančno ministrstvo in komisija za preprečevanje korupcije, negativno mnenje je zatem izreklo še računsko sodišče. To je ugotovilo številne nepravilnosti; med drugim so opozorili, da investicijska dokumentacija ni bila v celoti pripravljena, da ni bil izpolnjen minimalni pogoj treh kandidatov, povrhu se je bistveno spremenil predmet javno-zasebnega partnerstva, saj so na pobudo zasebnega partnerja dodali radarski in optični sistem, s čimer se je vrednost s 4,7 zvišala na 29,9 milijona evrov. Mestna občina Maribor bi takrat morala projekt končati in začeti novega.
Za računsko sodišče je sporen tudi model financiranja, in sicer 92 odstotkov Iskre Sistemi, osem pa MOM. Narejen je bil brez kakršnekoli analize, so takrat poudarili, takšen model pa je tvegan in negotov. Investicija se lahko namreč povrne veliko prej kot v desetih letih ali pa se sploh ne, če prekrškov ne bi bilo. Sodišče ni ugotovilo, kdaj bi se delitev prihodkov lahko spremenila, cilji JZP pa so bili pripravljeni tako na široko, je dejal takratni predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, da bi »vanj lahko umestili tudi tramvaj«.
Zanimiv je tudi izračun računskega sodišča. Ugotovilo je, da bi glede na število prekrškov med oktobrom 2012 in februarjem 2013, ko so radarji namerili več kot 165.000 prekoračitev hitrosti, ti Iskri prinesli 12,7 milijona evrov. Ob takšni statistiki bi Iskra v desetih letih zaslužila približno 337 milijonov, s čimer bi imela kar 1120-odstotni donos.
S poslom med MOM in Šešokovo Iskro se ukvarja tudi Nacionalni preiskovalni urad. Preiskovalci so se na mariborski občini mudili sredi maja lani, preiskovali pa so sum zlorabe položaja. Nova občinska garnitura z županom Andrejem Fištravcem na čelu, ki je ugasnjene radarje označila za postepekajevske kulturne objekte, je preiskovalcem ponudila vso podporo.
