Tiskane izdaje
Poslovanje sodišč se v zadnjem času pomembno izboljšuje, tempo sprememb pa je nujno ohraniti ali še pospešiti. Slovensko sodstvo si je zastavilo jasne in merljive dolgoročne cilje, rezultati pa potrjujejo pravilnost izbire prioritet in ukrepov, saj se je izboljšanje poslovanja sodišč od začetka 2012 še pospešilo.
V teku sta projekta prenove poslovnih procesov
Povprečen čas reševanja pomembnejših zadev je trenutno 8,1 meseca (skrajšanje od začetka 2012 za 0,8 meseca), vseh zadev pa 3,7 meseca (skrajšanje za 0,6 meseca). Povprečna starost nerešenih zadev se je z 18,64 meseca v letu 2010 znižala na 13,31 meseca v letošnjem letu. Sodišča že nekaj let zapored uspevajo rešiti več zadev, kot pa jih prejmejo.
V teku sta tudi projekta prenove poslovnih procesov v gospodarskih pravdah in kazenskih zadevah, ki sta še posebej usmerjena v problematiko dveh ključnih področij. Prenova poslovanja v gospodarskih pravdah že daje otipljive rezultate: leta 2010 je količnik obvladovanja pripada na štirih največjih okrožnih sodišč bil 72,7, letos je 114,2; leta 2010 je bil povprečni čas rešitve 20 mesecev, letos je 13,9 meseca.
Učinkovito in uspešno poslovanje sodišč ključno za pravno državo
Predpogoj za izvedbo zastavljenih ciljev je, da imajo sodišča zadostne kadrovske in materialne vire. Proračun, ki ga predlaga Ministrstvo za finance (MF), pomeni takšno znižanje sredstev, da bo mogoče finančni načrt sodstva izpeljati le z velikim krčenjem kadrovskih virov in še večjim varčevanjem pri materialnih stroških.
Čeprav se sodstvo zaveda javnofinančnih omejitev, menij da je zagotovitev učinkovitega in uspešnega poslovanja sodišč nujna za doseganje takšnega stanja pravne države, ki bo trden temelj izboljšanja delovanja gospodarstva in celotne države. Zagotovitev osnovnih pogojev za delo sodišč mora biti zato ena od prioritet Vlade in Državnega zbora.
Vrhovno sodišče je pripravilo svoj predlog proračuna, ki bi bil ob uveljavitvi nekaterih dodatnih varčevalnih ukrepov, vključno z zmanjševanjem števila zaposlenih za 5,5%, še vzdržen za izvajanje nalog sodišč. Predlog temelji na stvarnih ocenah potreb sodstva, ki je že do sedaj poslovalo do kraja gospodarno, in terja 163,9 mio EUR oziroma okoli 8 mio EUR več od predloga MF (oziroma 14 mio manj, kot je ocena za 2012 - 177,8 mio EUR).
Težave s prostori in optimizacijo
Po mnenju sodstva bi vsak ostrejši rez v proračunska sredstva pomenil občutno in pozneje težko odpravljivo nazadovanje pri doseganju cilja, za katerega so sodniki razumeli, da je v državi soglasno identificiran kot prioriteten - izboljšanje delovanja pravne države.
Masleša je ponovno opozoril tudi na širšo problematiko poslovanja sodišč, ki jo je Vrhovno sodišče izpostavilo februarja letos - med drugim sprejem strategije zagotavljanja prostorskih pogojev sodišč s ciljem poslovanja sodišč na eni lokaciji in optimizacije mreže sodišč.
Sodstvo meni, da bi izvedba teh ukrepov po eni strani še izboljšala poslovanje sodišč, po drugi strani pa znižala stroške njihovega poslovanja, s čimer bi preprečili, da bi zaostrene proračunske razmere negativno vplivale na uspešnost dela sodišč. V tem delu ugotavljajo, da na ključnih področjih ni prišlo do pomembnejših premikov na ravni izvršilne veje oblasti.
