Tiskane izdaje
Ljubljana - Lanska izvolitev Janeza Janše (SDS) za poslanca, čeprav je moral pred volitvami v zapor, in poznejši odvzem mandata in sodbe ustavnega sodišča, ki je razveljavilo tako obsodbo Janše kot odvzem mandata, je zaznamovala današnjo razpravo poslancev o paketu sprememb volilnih zakonov. Z novelami bi SMC, Desus, SD in Zaab prepovedale, da bi na več kot pol leta obsojeni zaporniki v prihodnje še smeli kandidirati za poslanca ali za druge pomembne politične funkcije. Prepoved bi veljala še leto dni po odsluženi kazni. V paketu pred poslanci, ker tega omenjene stranke niso zahtevale, danes ni bilo novel, ki bi se nanašale na lokalno raven, torej na župane in občinske svetnike.
Janša kot zgodovinski razlog
Za paket Muscolo, ki je danes že tretjič pred poslanci, je predsednik SDS Janša zgodovinsko pomemben: pred lanskimi parlamentarnimi volitvami je Zaab, ki jo je ravno ustanovila takrat še premierka Alenka Bratušek, predlagal, da bi naglo spremenili zakon o vladi, da bi obsojenemu Janši prepovedali vodenje vlade, če bi slučajno zmagal na volitvah. Večina v DZ je takšen očitno predvolilni predlog lani gladko zavrnila, a po volitvah je Zaab spremembe ureditve znova predlagal in po tem, ko je zaradi ostrih kritik pravnikov pred dvema tednoma propadel njihov že drugi paket, je najnovejšega vložil skupaj s SMC. O tem že tretjem paketu Muscolo danes razpravljajo poslanci. V vseh paketih sprememb se v utemeljtivi ponavlja, da je razlog za novele, ker je Janez Janša lani, čeprav je bil že obsojen, vztrajal pri kandidaturi in bil tudi izvoljen za poslanca.
Matić: Janša ve, kje je 900.000 evrov
»Za bizarnost situacije, ki smo ji bili priča v zadnji volitvah, ko je bila pravnomočno obsojena oseba izvoljena za poslanca, zelo težko najdemo primerjavo v svetu,« je že med predstavitvami stališč poslanskih skupin v imenu Desusa dopoldne pri rdeči niti denimo vztrajal Benedikt Kopmajer (Desus). A najostrejši je bil pozneje poslanec SMC Dragan Matić, ki je ocenil, da odgovori SDS, da je bil Janša po krivem obsojen, izzvenijo slamnato ob sodbi avstrijskega sodišča, ki je - kot je to povzel Matić - »ugotovilo, da je pokojni gospod Zagožen za stranko SDS prejel 900.000 evrov«.
Matić je vprašal, kje je teh 900.000 evrov in kako jih je SDS porabila, jim predlagal, naj sprožijo preiskavo in poiščejo odgovorne za to raboto. Poslanec SMC je še dejal, da se mu zdi neverjetno, da »njihov vodja Janez Janša ne bi ničesar vedel, kje je končalo 900.000 evrov, ki so, kot ugotavlja avstrijsko sodišče, dejansko prišli v stranko. Gospod Janša je zelo natančen človek, ki ne prepušča zadev naključju. To lahko povem iz lastnih izkušenj, saj me je učil obrambo in zaščito nedaleč od tod na Gimnaziji Ivana Cankarja in ga poznam že veliko dlje kot pa večina poslancev SDS. Trditi, da bi on ne vedel, da tolikšna vsota denarja prihaja v stranko, ki jo vodi, bi bilo po moji oceni nesramno podcenjevanje gospoda Janše,« je dejal Matić
Tanko: Udbovsko podtikanje
Podpredsednica DZ Bojana Muršič (SD) je Matića opozorila, da je govoril mimo točke dnevnega reda, Žan Mahnič (SDS) pa se je odzval, da se je Matič na lustracijsko klavzulo, ki jo v volilne novele predlaga SDS, odzval zelo čustveno, »ker vemo, sin mora ščititi očeta, vemo, kaj smo lahko brali v medijih, sodelavec kakšne službe da je bil njegov oče in tu ga razumem«. A hkrati je Mahnič Matića pozval, naj se opraviči za trditve o 900.000 evrih, ki da jih je dobila SDS, predsednici pa je poslanec SDS predlagal, naj Matiću strokovne službe dostavijo prevedeno sodbo avstrijskega sodišča, na katero se je skliceval, da bo videl, kaj tam piše. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je pozneje večkrat zahteval celo prekinitev seje, da bi Matić za svoje trditve dostavil dokumente in dokaze in ga obtožil, da sicer deluje točno tako, kot Udba ali KOS, da si torej izmišlja, fabricira, obtožuje in obsoja na koncu. Odmora Muršičeva ni odredila.
Kakšne bi še bile spremembe
Pomemben del paketa sprememb volilnih zakonov je, da bi s 35 na 40 odstotkov povišali obvezno zastopanost spolov na kandidatnih listah na volitvah v državni zbor, zakon bi zavezal državno volilno komisijo, da mora omogočiti fizični dostop za invalide do vseh volišč, popravil bi roke za vlaganje kandidatur, da bi bilo prej znano, kdo sploh kandidira in bi bilo lažje izpeljati vse postopke.
Poslanci o novelah zakonov o volitvah v državni zbor, poslancih, državnem svetu, predsedniku republike in vladi danes le splošno razpravljajo, o konkretnih rešitvah bodo govorili šele v drugem branju, če bo danes večina izglasovala, da so predlogi vredni nadaljevanja procedure.
Pri najpomembnejšem med zakoni, o volitvah v državni zbor, se bo postopek nadaljeval le, če bosta s tem nocoj soglašali dve tretjini vseh poslancev, torej najmanj 60.
