Med svobodo medijev in sovražnim govorom

Ljubljana – Ali osnutek novele zakona o medijih, ki ga je kulturno ministrstvo do 22. junija dalo v javno obravnavo, širi svobodo izražanja in tiska ali jo duši? Informacijska pooblaščenka in varuhinja človekovih pravic imata do tega vprašanja nasprotujoči si mnenji.

Ministrstvo za kulturo je objavilo osnutek spremenjenega zakona o medijih, po katerem bi bili odgovorni uredniki medijev odgovorni tudi za vsebino komentarjev, ki jih mediju posredujejo bralci, poslušalci ali gledalci.

Na ta način naj bi, tako kulturno ministrstvo, »zmanjšali pojave sovražnega govora, zlasti na spletnih medijih, kar je tudi eden izmed ciljev resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete do prihodnjega leta«. Odgovornim urednikom bi bilo tako v prihodnje naloženo, da oblikujejo pravila za izbiro in vključitev komentarjev in da jih objavijo na primernem mestu. Če bi odgovorni urednik ugotovil, da kateri od komentarjev ni v skladu z objavljenimi pravili, bi ga moral v najkrajšem možnem času umakniti s spleta. Če tega ne bo storil, je predvidena globa od 500 do 5000 evrov.

Za in proti

Na objavo osnutka predloga so se takoj odzvali na uradu informacijskega pooblaščenca, saj je Mojca Prelesnik, ki sicer pozdravlja napore ministrstva za zmanjšanje sovražnega govora, prepričana, da si predlagane ureditve ni mogoče razlagati drugače, »kot da bodo morali mediji predhodno preverjati in odobravati [moderirati] prav vse uporabniške komentarje, sicer bodo objavili tudi komentarje, ki ne bodo v skladu z njihovimi pravili, za kar pa bodo odgovorni. Obstaja namreč bojazen, da bodo mediji komentarje zavračali iz previdnosti oziroma v strahu pred izrekanjem glob.«

Zato ocenjuje, da gre za vsiljeno cenzuro in resno nevarnost za svobodo tiska in izražanja. Posebej pa opozarja, da predlagane določbe tudi niso skladne z zakonodajo EU, saj je državam članicam Unije izrecno prepovedano, da bi ponudnikom storitev gostovanja vsebin, ki so jih zagotovili uporabniki, predpisala tako splošno obveznost nadzora nad zakonitostjo uporabniških vsebin. To prepoved je v svoji dosedanji praksi potrdilo tudi že Sodišče Evropske unije.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer meni, da je bojazen, da bi takšna ureditev omejevala svobodo medijev in izražanja, neutemeljena. Prvič zato, ker prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih že dolgo vsebuje veljavni zakon, prav tako odgovornost urednikov za vse objavljene informacije. Dodana je le izrecna odgovornost urednikov tudi za komentarje bralcev, poslušalcev ali gledalcev.

Politiko objavljanja komentarjev določa vsak medij posebej, večji spletni mediji pa so se zavezali, da bodo oblikovali pravila za objavljanje komentarjev in brisanje neprimernih vsebin, posebej tudi sovražnega govora. Takšno (samo)regulacijo zato podpira, v njej je novo le to, da so zdaj zagrožene sankcije.