Tiskane izdaje
Ljubljana – Obisk premiera Mila Đukanovića je medvedja usluga demokraciji v Črni gori, je opozorilo tamkajšnjih novinarjev in političnih analitikov našemu državnemu vrhu, saj mu s takšnimi obiski omogočamo, da se predstavlja kot »faktor stabilnosti« v regiji.
Đukanovićev obisk na notranjepolitične dogodke v Črni gori sicer ne bo vplival, opozarjajo novinarski kolegi, ima pa lahko – s slovensko pomočjo – dve negativni posledici. S takšnimi obiski in sprejemom na najvišji ravni mu je omogočeno, da se, kot rečeno, predstavlja kot edini porok stabilnosti v Črni gori in tudi v regiji, razočaranim državljanom pa je poslano sporočilo, da če takšnega človeka sprejme članica EU in Nata, teh dveh povezav niti ne potrebujejo.
Naši sogovorniki pri tem niti ne izpostavljajo korupcije in kriminala, s katerima povezujejo Đukanovića, pač pa dejstvo, da je po protestih izgubil legitimnost, da ne more biti več del zgodbe o prihodnosti Črne gore in da je njegova vlada že padla. Protesti oziroma vrenje v tej državi pa so posledica njegovih ravnanj v preteklosti.
Đukanovića pomembnejši evropski igralci ne vabijo na tovrstne državniške obiske, opozarjajo naši črnogorski kolegi, zato mu takšna srečanja, kakršno je bilo današnje v Sloveniji, samo koristijo, poteze slovenske oblasti pa označujejo za nekaj, »kar ni dobro«. Že zato, ker si ne predstavljajo, da bi država v Nato – to pa je najbolj aktualno vprašanje ta hip – vstopila pod Đukanovićevim režimom. Opozarjajo, da je v resnici najpomembnejše vprašanje, ki ga je kdorkoli izpostavil v zadnjem času, tisto tiskovnega predstavnika münchenske varnostne konference Oliverja Rolofsa, ki je napisal, da »Črna gora ostaja na poti v Nato, vprašanje pa je, ali Đukanović izpolnjuje standarde in zahteve zavezništva«. Prav zato ostaja tudi vprašanje, ali je prav, da je v Sloveniji deležen »nekritične podpore« in sprejema z »Natovo« častno četo.
Đukanović je nedavno vzklikanje protestnikov »Milo lopov« v Podgorici komentiral z besedami, da se jim to najbrž zdi laže, kot da bi skandirali: »Milo, zagovornik Nata.« Po njegovem mnenju v Evropi ni države, kjer ne bi bilo nezadovoljstva. V Črni gori gre še za spreminjanje tradicionalnih vrednot v demokratične, ki jim veliko ljudi ni naklonjeno. Poudaril je, da protesti opozicije niso usmerjeni le proti vladi, ampak je njihov cilj preprečiti nadaljevanje evropske poti in tudi razveljaviti črnogorsko neodvisnost. Na vprašanje, s katerimi argumenti lahko podpre trditve, da proteste podpira Rusija, je odgovoril, da je rusko zunanje ministrstvo v zadnjem mesecu posredovalo tri sporočila, ki ne potrebujejo dodatnih pojasnil. Sklenil je z besedami, da se bo Črna gora ubranila pred vsemi poskusi destabilizacije.
Črna gora dejavnik stabilnosti v regiji
Črnogorski premier Milo Đukanović je danes na uradnem obisku v Sloveniji zatrdil, da Črne gore niti protesti opozicije ne bodo ustavili na njeni intenzivni poti v evroatlantske povezave. Slovenski državni vrh vidi v Črni gori dokaz, da širitveni proces ni zamrl.
Đukanović se je zahvalil za podporo in pomoč Slovenije pri pogajanjih o članstvu z EU in pri vstopanju v zvezo Nato. Po njegovih besedah so za Črno goro znanja Slovenije dragocena, z njihovo pomočjo pa lažje obvladujejo izzive v pogajanjih z EU. Poudaril je, da je slovenski razvojni model vseskozi inspiracija za Črno goro. Povedal je še, da je Črna gora doslej odprla 20 pogajalskih poglavij, do konca leta načrtuje odprtje še dveh ali treh, prihodnje leto pa odprtje preostalih poglavij in njihovo intenzivno zapiranje.
Črna gora z realnim optimizmom pričakuje, da bo na ministrskem zasedanju Nata v prvih dneh decembra dobila povabilo v članstvo. Tako ne meni le Đukanović, temveč je o tem prepričan tudi Miro Cerar, ki je poudaril, da je Črna gora izpolnila vse pogoje. Slovenski premier namreč verjame, da postaja Črna gora z modernizacijo družbe pomemben dejavnik stabilnosti v regiji, kot članica Nata pa se bo njena vloga pri tem še okrepila. Slovenija je v procesu približevanja Črne gore zvezi Nato igrala pomembno vlogo, saj je dva mandata zapored vodila Natovo kontaktno veleposlaništvo v Podgorici.
Po Cerarjevem mnenju begunska kriza, ki ogroža obstoj EU, ne bi smela vplivati na širitveni proces EU. Po njegovem bo morala EU najti izhod in dokazati svojo moč, ali pa bo začela pokati po šivih. V tem kontekstu se je Cerar zavzel za nadaljevanje procesa širitve na vse države Zahodnega Balkana z nezmanjšano hitrostjo, Črno goro pa izpostavil kot zgled drugim državam v regiji.
Več sodelovanja
Cerar in Đukanović sta ocenila, da so odnosi med državama zelo dobri. Čeprav je Cerar izpostavil povečanje obsega slovenskih investicij, je hkrati dodal, da blagovna menjava med državama pada. Po njegovem je še veliko možnosti za širitev gospodarskega sodelovanja, pri čemer je izpostavil področja industrije, energetike in turizma. Đukanović je menil, da so možnosti velike tudi na področju kmetijstva in prehrambne industrije. Črna gora je v zadnjih desetih letih dosegala povprečno gospodarsko rast v višini 3,2 odstotka BDP, in to kljub stagnaciji in recesiji zadnjih sedem let v regiji in Evropi, je dejal. Sklenil je, da je Črna gora zdaj vodilno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu, kar morda ne pomeni veliko, je pa dokaz, da je na pravi poti.
Državi sta podpisali memorandum o sodelovanju na področju pravosodja in aneks k programu mednarodnega razvojnega sodelovanja ter sporazum o sodelovanju pri hidroenergetskih projektih na reki Morači v Črni gori, pri katerem sodeluje tudi Turčija. Slovenija in Črna gora naj bi tudi s tem pospešili sodelovanje.
Predsednik Borut Pahor je prepričan, da hiter napredek Črne gore v pristopnih pogajanjih z EU dokazuje, da širitveni proces ni zamrl. Po mnenju predsednika državnega zbora Milana Brgleza je Črna gora eden glavnih dejavnikov stabilnosti v regiji. Brglez je izpostavil pomen nedavno podpisanih sporazumov o meji med Črno goro ter Bosno in Hercegovino oziroma Kosovom, ki kažejo na utrditev medsosedskih odnosov in zmožnost dogovora med državami.
