Tiskane izdaje
Ljubljana – Vse predvolilne ankete so napovedale zmago SMC, pri strankah, kakršni sta ZL in Piratska stranka, ki – tudi po spletu – nagovarjata predvsem mlade, pa so imeli merilci javnega mnenja več težav.
Sodobna družba je vse bolj digitalizirana, kar se pokaže tudi ob volitvah. Čedalje več strategov strankarskih kampanj za doseganje potencialnih volivcev uporablja spletna orodja, novim tehnologijam pa se prilagajajo tudi agencije za raziskave javnega mnenja.
Zaradi vse večje digitalizacije družbenih odnosov klasične metode anketiranja pri določenih družbenih skupinah ne dajejo več zadovoljivih rezultatov. Tako kar nekaj predvolilnih anket sploh ni zaznalo vstopa določenih strank v državni zbor, kar lahko med drugim pripišemo tudi temu, da klasične ankete, ki jih izvajajo na fiksnih telefonskih priključkih, vse teže merijo politične in druge preference predvsem pri mladih volivcih. Ti so največji uporabniki novih tehnologij, kot so pametni prenosni telefoni in spletna družbena omrežja, ki jih omogoča internet.
Andraž Zorko z agencije Valicon, ki je med pionirji spletnega anketiranja, v svoji kolumni na spletni strani Društva za marketing Slovenije ugotavlja, da je obseg fiksnih telefonskih priključkov manjši, kot je bil leta 1996, bolj kot samo število priključkov pa je pomembna razpršenost – obstajajo namreč določene skupine ljudi, ki fiksnih telefonov nimajo več. »Če so bili to pred dvajsetimi leti predvsem starejši ljudje s podeželja je danes ravno nasprotno – nedostopna je predvsem mlajša in urbana populacija.« Zato se je zadnja leta zelo razvilo spletno anketiranje. »Ko je penetracija interneta presegla penetracijo fiksnega telefonskega priključka, ni bilo več nobenih ovir, da spletno anketiranje prevzame vlogo, ki jo je nekoč imelo telefonsko – vlogo najbolj učinkovitega načina anketiranja za trženjske raziskave.«
Spletno anketiranje postaja standard. V Sloveniji je za populacijo do 65 let že bolj primerno kot telefonske ankete. Glavni izziv, ki čaka nekatere naročnike, je prehod na spletno anketiranje pri spremljanju trendov, torej časovnih vrst, meni Zorko.
Odločanje zadnji hip
Klicni center Dela že nekaj let pri izvajanju anket za vzorčenje uporablja mobilne in stacionarne telefonske številke. Vodja oddelka za tržne raziskave Roman Zatler pravi, da je pri anketiranju samo stacionarnih številk v strukturi sodelujočih nadpovprečno veliko ljudi starejših od 50 let. »Segment 36–49 let je zastopan približno normalno. Segment mladih (18–35 let) pa je praktično nedosegljiv, ker nimajo več stacionarnih telefonov ali pa se ne odzivajo na klice. S klicanjem na mobilne telefonske številke se nekoliko laže dobi volivce političnih strank, ki imajo v strukturi podpornikov mlajše ljudi (na primer ZL, Piratska stranka, SNS).«
Glavni razlog, zakaj se v zadnjem času volilne napovedi razlikujejo od volilnih rezultatov, pa je, opozarja Zatler, da se vedno večji delež volivcev odloča zadnji trenutek, ko so javnomnenjske ankete že končane. »Približno 15 odstotkov se za stranko dokončno opredeli na dan volitev ali celo na samem volišču. Približno tretjina se je opredelila zadnjih nekaj dni pred volitvami.« Slabosti spletnih anket, ki jih je mogoče izvajati tik do začetka volilnega molka dan pred volitvami, so povezane predvsem z reprezentativnostjo, s problemi neodgovorov, nepokritja in vzorčenja. »Spletne ankete bi bile za predvolilne ankete pogojno primerne, če za vzorec uporabljamo panel ljudi, ki so bili pridobljeni prek različnih kanalov. Potrebno bi bilo večkratno sočasno izvajanje telefonskih in spletnih anket panela, ki bi pokazale razlike in zakaj nastajajo.«
Takšno metodo uporabljajo v agenciji Mediana. Izvršna direktorica Irena Setinšek pravi, da računalniško podprto spletno anketiranje poteka tako, da tisti, ki se odzovejo, izpolnjujejo anketo prek spletnega mesta, zasnovano in postavljeno posebej za to. »Poleg tega, da s tovrstnim anketiranjem zajamemo mlade, ki so teže ulovljivi, sta ostali prednosti spletnih raziskav še ciljno anketiranje izbrane ciljne skupine in možnost uporabe avdio-vizualnih pripomočkov. Ker respondent sam izpolnjuje anketo, ni možnosti napake pri vnosu podatkov, anonimnost je zagotovljena.« V raziskavah, kjer je ciljna skupina starejša populacija, pa metodo spletnega anketiranja združijo z telefonskim anketiranjem javno objavljenih telefonskih številk. »V večini primerov gre za stacionarne telefone, kjer potrebujemo določne ciljne skupine, kot so denimo manjše občine, pa se poslužujemo tudi mobilnih številk.«
