Tiskane izdaje
Kakšna so razmerja moči in perspektive političnih strank, ki se umeščajo na desni politični pol, je eno zanimivejših vprašanj zadnjega obdobja. Nobena skrivnost ni, da so akterji v tem delu slovenske politike v stanju visoko intenzivnega konflikta, pri čemer se počasi izrisujejo osnovne oblike zavezništev − eden gravitira okoli SDS, drugi pod praporjem NSi.
Stranke slovenske desnice ob koncu letošnjega leta ne bi mogle sestaviti alternativne vlade, če bi volitve izvedli v tem trenutku. Tako kaže večina raziskav javnega mnenja, ki jih objavljajo mediji, med drugim tudi Delov Barometer. SDS v anketah zaseda v zadnjem letu praviloma prvo mesto, a so razlike do zasledovalcev relativno majhne, le nekaj odstotnih točk.
Če pogledamo povprečno podporo največji opozicijski stranki v zadnjem letu (na podlagi podatkov Barometra) od novembra 2015 do novembra 2016 (13 mesecev), je ta znašala 11,8 odstotka. Podpora NSi v tem obdobju je bistveno nižja in ustreza razmerju moči, kakršno imata trenutno v parlamentu, ko ima SDS 19 poslancev, NSi pa pet. NSi ima v tem merjenem obdobju povprečno podporo 3,3 odstotka. Če se v podatke poglobimo nekoliko bolj podrobno in jih povežemo z razvojem dogodkov v vse bolj napetih odnosih med obema strankama, naletimo na zanimive trende.
Trend v korist NSi
Ko so aprila letos na zborovanju za obrambo Slovenije izžvižgali predsednico NSi Ljudmilo Novak, ko je opozorila, da mora biti na desnici več demokracije, se je pot te stranke začela bolj odločno odmikati od ključne stranke zadnjega desetletja na desni SDS. Pred poletnimi počitnicami so v NSi tudi jasno povedali, da ne nameravajo več sodelovati s SDS v koalicijah, dokler jo bo vodil Janez Janša. Svojo pot pod okriljem tretjega stebra pa so v NSi potrdili na kongresu pred slabim tednom dni.
V podrobnejši analizi meritev javnega mnenja ugotavljamo, da se je NSi samostojnejša, odločnejša in celo konfliktna politika s SDS izplačala, saj je v razmerju do te stranke v obdobju od junija do novembra letos zmanjšala zaostanek. Če je povprečna razlika med SDS in NSi v obdobju od novembra 2015 do maja 2015 predstavljala faktor 4,9 (povprečna podpora SDS 12,27, NSi 2,5), se je po juniju razlika med tema dvema strankama zmanjšala za polovico in je v obdobju med junijem in novembrom 2016 predstavljala le še faktor 2,6 (povprečna podpora SDS 11,25, NSi pa 4,3).
Faktor osebnosti
Drugi dejavnik, ki bi lahko šel na roko NSi v konfrontaciji s SDS, je priljubljenost politikov. V Barometru, ki ga v Delu objavljamo enkrat na mesec, ima Ljudmila Novak višje povprečne ocene, medtem ko je Janez Janša zaradi nizkih srednjih ocen le občasno uvrščen na Barometer.
Podrobnejši vpogled v ocenjevanje politikov nam razkriva, da je Janša pri večini volilnega telesa izjemno nepriljubljen. Po podatkih zadnjega Barometra ima negativni odnos do prvaka SDS kar dve tretjini slovenskega prebivalstva, 44 odstotkov celo zelo negativen odnos. Janši se v tej kategoriji nihče od slovenskih politikov niti slučajno ne približa.
Na drugi strani imamo Ljudmilo Novak, ki jo negativno ocenjuje dobrih 40 odstotkov populacije (in le 12,5 odstotka zelo negativno), pozitivno pa slaba četrtina. Na drugi strani Janšo pozitivno ocenjuje manj kot petina vprašanih, ima zelo malo srednjih ocen, Novakova pa ima na lestvici od negativno do pozitivno ravno srednjih ocen največ.
Poenostavljena interpretacija teh dejstev bi lahko bila, da so prebivalci Slovenije Novakovo pripravljeni tolerirati, Janše pa ne.
Potencial Novakove?
Mar to pomeni, da bi lahko bila Novakova bolj sprejemljiva za volivce desnice od Janše? Podatki iz anket kažejo, da bi lahko bila, a se to doslej na volitvah ni nikoli potrdilo, bo pa zanimivo opazovati, ali bodo na desnici prepoznali predsednico NSi kot morebitno novo osebnost, ki bi lahko povezala razbite člene slovenske desnice.
A Novakove slovenska javnost še ne dojema kot političarko, ki bi bila na ravni Mira Cerarja, Dejana Židana ali Janeza Janše. Septembra smo namreč v Delu spraševali, kateri od predsednikov strank uživa največ zaupanja, in Novakova je bila za vsemi tremi. Zato bodo v NSi, poleg tega da so na kongresu sprožili Operacijo 46 plus, morali bolj jasno povedati, kdo bo vodil tretji steber na desni sredini. Bo to predsednica NSi ali nekdo tretji?
Medtem ko poskuša NSi politično pobudo prevzeti z oblikovanjem tretjega stebra, v katerega bi lahko vstopila SLS in vedno večja množica osebnosti, ki je nekoč podpirala SDS, ni povsem jasno, na koga lahko računa SDS. Pomemben zaveznik je zagotovo Nova ljudska stranka Franca Kanglerja, v SDS pa še posebej računajo na gibanje Aleša Primca, ki bi lahko pomembno zamešal štrene na desnici. Kakšen potencial ima Primc s svojim gibanjem, ni jasno. Prve ankete ne kažejo, da bi gibanje uživalo večjo podporo. A v obdobju, ko je javnost izgubila zaupanje v politične stranke, je vse mogoče.
