Migracije bodo tema v volilni kampanji

Opozicijska SDS predlaga ukinitev kvot prosilcev za azil in ukrepe za preprečevanje zlorab pravice do mednarodne zaščite.

Objavljeno
04. april 2018 23.29
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Migracije so bile med najpomembnejšimi temami, s katerimi so stranke zbirale glasove na volitvah v Italiji, Avstriji in Nemčiji, kot kaže, bo tako tudi pred volitvami v Sloveniji. Opozicijska SDS namreč predlaga ukinitev kvot prosilcev za azil in ukrepe za preprečevanje zlorab pravice do mednarodne zaščite.

Poslanci SDS so včeraj v obravnavo državnemu zboru vložili predlog priporočil za vlado, med drugim, naj takoj neha izvajati vse aktivnosti, povezane s kvotami prosilcev za azil, ki so v Italiji in Grčiji. Predlagajo tudi spremembo predpisov tako, da se prepreči zlorabe pravice do mednarodne zaščite in da nihče, ki bi prišel v Slovenijo čez ozemlje varne države, ne bi mogel niti zaprositi za mednarodno zaščito. Po vzoru zakonodaje, ki jo obravnava Francija, naj bo, tako pravijo v SDS, nezakonit prehod meje opredeljen kot kaznivo dejanje. Vse to je po prepričanju opozicijske stranke potrebno, ker »pritisk migrantov na Evropo ne pojenjuje«, sistem kvot pa so vse članice EU nekako izigravale.

V SDS opozarjajo na nevarnost terorizma in na to, da več evropskih držav, med njimi Italija in Avstrija, napoveduje učinkovito zaporo svojih meja in vrnitev več deset tisoč migrantov v izvorne države. In ker migranti ne bodo mirno čakali na izgon, bi jih pot utegnila voditi skozi Slovenije.

Ker se volitve bližajo in se mandat državnega zbora izteka, je po naših virih malo verjetno, da bi priporočila plenarno obravnaval in sprejel, gradivo pa nakazuje tematiko in retoriko, s katero bodo stranke nagovarjale in prepričevale volivce v prihodnjih dveh mesecih.

Kaj kaže statistika? Slovenija je svojo zavezo, da bo sprejela 567 prosilcev za azil, kolikor je bilo določeno po solidarnostnem sistemu znotraj EU, že dala, a sta jih Italija in Grčija do zdaj poslali 253. Zadnja skupina je prispela februarja, od preostalih dveh članic je odvisno, kakšna bo nadaljnja dinamika.

Število ilegalnih prehodov niha, poostren nadzor ostaja

Policija je letos do 28. februarja obravnavala 441 ilegalnih prehodov meje, kar je za 252 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kljub razmeroma neugodnim vremenskim razmeram februarja ima velik porast, sicer pa, ugotavljajo na policiji, se nadaljuje lanski trend: število prehodov iz meseca v mesec niha. Z izboljšanjem vremenskih razmer tudi letos pričakujejo povečanje poskusov nezakonitega prestopa meje. Najpogosteje obravnavajo državljane Alžirije, Pakistana in Maroka. Tujci prihajajo iz dveh smeri, po vzhodni balkanski poti iz Grčije skozi Makedonijo in Srbijo ter po »novejši« južni balkanski poti, ki se začne v Albaniji, vodi skozi Črno goro ter Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, v Slovenijo pa vstopajo na območju Bele krajine.

Na ministrstvu za notranje zadeve ocenjujejo, da začasne tehnične ovire služijo svojemu namenu, policija opravlja poostren nadzor na zeleni meji, stalno pa so povezani s pristojnimi službami sosednjih držav ter se sproti prilagajajo na razmere. S kolegi sodelujejo tako na operativni kot strateški ravni. Zagotavljajo, da so pozorni na vse meje in vse poti. Kljub temu ni mogoče natančno predvideti, kaj bo čez dva ali tri mesece.

V azilnem domu trenutno okoli 270 ljudi

Čeprav skoraj vsi prebežniki izrazijo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito, se večje število ilegalnih prehodov v zasedenosti azilnega doma in njegovih izpostav ne pozna. Trenutno je v azilnem domu nastanjenih okoli 270 ljudi, približno toliko jih je že ves čas od konca migrantske krize v letih 2015 in 2016. Letos je sicer že 395 ljudi vložilo prošnjo za mednarodno zaščito, a so več kot 230 postopkov ustavili, ker prosilcev ni bilo več v državi.

Skoraj 70 prošenj so zavrgli ali zavrnili, 15 ljudem pa priznali status. Lani je mednarodno zaščito dobilo 152 ljudi, več kot polovica med njimi iz programa premestitve. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da Slovenija tako za veliko večino ostaja tranzitna država.