Tiskane izdaje
Ljubljana – »V tem primeru bomo tudi mi morali bistveno omejiti vstop beguncev,« se je premier Miro Cerar v pogovoru z novinarji v državnem zboru odzval na nedeljsko javno napoved nemške kanclerke Angele Merkel, da bodo »občutno omejili pritok beguncev v državo«.
Z javno napovedjo o občutnem zmanjšanju se je Merklova odzvala na pritiske in kritike znotraj svoje stranke. Premier je o posledicah te napovedi dejal, da pričakuje, da bodo države, ki so cilj beguncev in so tudi soodgovorne, da je migrantski tok tako velik, prevzele odgovornost in sodelovale, da bo tudi na poti proti njim mogoče ustaviti tok migrantov.
Hrvaška kot tveganje
Na veliko pomoč sosednje Hrvaške pri tem premier ne računa. »Pripravljeni moramo biti na možnost, da nam bodo v primeru večjega navala begunce pošiljali nekontrolirano, nenapovedano in razpršeno, kar lahko ogrozi ljudi ob meji, njihovo premoženje,« je Cerar povedal o izkušnjah v preteklosti, ki so eden od razlogov za hitro gradnjo vojaške ograje z rezili na schengenski meji.
Na vprašanje, ali bodo postavili 460 kilometrov ograje le na prehodnih delih meje ali povsod (na skroaj 700 kilometrih), je premier odgovoril, da je to stvar strokovnih ocen in da javno o tem ne more govoriti. Dejavnost postavljanja žice, je opozoril, usklajujejo v nacionalnem centru za krizno upravljanje, ki ga vodi sam; v njem sodelujejo vojska, policija in druge institucije.
Na vprašanja, ali smo nekaj žice kupili tudi v Španiji, pa je odgovoril, da je bil za nabavo odgovoren minister za gospodarstvo, ki ima tudi vse podatke o tem.
Iz evropskih držav kritik zaradi postavljanja ograje na meji s Hrvaško po Cerarjevi oceni ni, ker razumejo, da tako dolge meje drugače ni mogoče učinkovito nadzirati. Pri policijskem nadzoru meje doslej sodeluje deset držav, ograjo pa pomagajo postavljati tudi tuje inženirske enote.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je povedala, da pomagajo češki inženirci.
Minischengen in Madžarska ograja
Premier je v državnem zboru, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja, odločno zanikal, da bi nastajal minischengen, o čemer ga je spraševal Jožef Horvat (NSi). »Tega ni in ne bo,« je dejal o skupnem evropskem območju, v katerem ne bi bilo Slovenije, in ocenil, da so bili za javnimi izjavami o tem notranjepolitični razlogi na Nizozemskem in pri nas.
Kot zavajajoče in napačne pa je ocenil trditve Branka Grimsa (NSi), da je vlada zamudila zgodovinsko priložnost in povzročila škodo, ker ni prave ograje začela graditi, ko jo je Madžarska.
Premier mu je odgovoril, da postavitev ograje povzroči škodo turizmu, gospodarstvu in opozoril, da lokalno prebivalstvo celo začasne ograje, ki jih zdaj postavlja država, težko sprejema.
