Tiskane izdaje
Ljubljana – Serijo pogovorov z novimi poslanskimi obrazi končujemo z intervjujem z novim predsednikom državnega zbora (DZ) Milanom Brglezom. Njegova stranka SMC je ravno v teh dneh na vrhuncu koalicijskih pogovorov, zato mimo vprašanj o nastajajoči vladi seveda ni šlo.
Nedavno ste bili s prepričljivo večino izvoljeni za predsednika DZ. Boste ob novi službi še predavali na FDV?
Še vedno nameravam predavati, ker je to tudi moje življenjsko poslanstvo. Mislim, da bodo predavanja zdaj še kvalitetnejša, ker bo teorija oplemenitena s prakso.
Umik NSi iz koalicijskih pogajanj je prvi politični poraz vaše stranke. Kako komentirate očitke o premajhni pripravljenosti na reforme?
To ni poraz SMC, ampak odločitev NSi, da ne sprejme odgovornosti za spremembe, ki jih bo nova vlada poskušala uresničiti. O podpori tako imenovanim reformam, s katerimi je NSi pogojevala vstop v koalicijo, so se zelo jasno izrekli volivci. Svoje bodo povedali tudi o ravnanju NSi, ko bo spet čas za to.
SMC je bila doslej zadržana do sodelovanja z Zaabom. Ali propad ideje o »pisani koaliciji« zvišuje njihove delnice za vstop v prihodnjo vlado?
Zgolj matematično. Bolj pomembna je kredibilnost ravnanj Zaaba v imenu Republike Slovenije, in to v času pred izrednimi parlamentarnimi volitvami in po njih.
Kakšen je plan B? Tri ali štiristrankarska levosredinska koalicija?
Načrt SMC je še vedno isti: koalicija, ki bo sprejela odgovornost za spremembe, ki so nujne za prihodnost Slovenije in vseh ljudi, ki v njej žive in prispevajo svoj delež k njenemu obstoju.
Kako pa bo umik NSi vplival na koalicijski sporazum? Kaj se bo spreminjalo?
Ker je pisanje delovnih osnutkov koalicijske pogodbe izhajalo iz programa SMC, ki se je v drugi fazi prilagajal zahtevam drugih koalicijskih partnerjev, umik NSi ne bo imel neposrednega vpliva na vsebino koalicijske pogodbe.
Številne kritike padajo na račun povečanja števila ministrstev, ki ga predvideva zadnja različica koalicijskega sporazuma. Sedanjih trinajst ministrstev širite za še tri. Zakaj, denimo, visokošolski in šolski resor ne moreta biti združena v eno ministrstvo?
Ker smo vedno pred tem, da bi imeli neko superministrstvo. Zadeve so vendarle precej vsebinsko ločene in raznovrstne. Število ministrstev pa je na koncu odvisno tudi od števila koalicijskih partnerjev.
Torej šestnajst še ni nujno dokončno število?
Ne.
Število ministrstev prilagajate lažjemu sestavljanju vlade in kadrovskim ambicijam posameznih strank?
Ne. Gre za to, da nekaterih resorjev preprosto ni dobro združevati. Problem pravosodja, notranjih zadev in javne uprave je, denimo, bil, da ko je bil izpostavljen en resor, je drugi preprosto izvisel. Na primer; ko potekajo pogajanja z javnim sektorjem, se pozabi na policijo. In to ni dobro.
Naslednji ključni človek prihodnje vlade za premierom bo najbrž finančni minister. Prihajal bo iz vaše stranke. Že imate kandidata?
To je edino ministrsko mesto, ki ga je SMC vnaprej rezervirala zase. Kandidatov pa je več.
Na tem mestu si menda močno želite ekonomista Mojmirja Mraka. Nekdanji minister Mitja Gaspari govori o nujnosti programskega proračuna, ki je zapisan tudi v vaši koalicijski pogodbi, program SMC na področju javnih financ pa je soustvarjala nekdanja državna sekretarka Milojka Kolar. So v igri tudi ta imena?
Poimensko ne morem in nočem odgovoriti. Pogajanja še niso v tej fazi in jim špekulacije škodijo.
Komu boste sicer pri ministrovanju dajali prednost, nestrankarskim avtoritetam na posameznih področjih ali poslancem in vidnim članom SMC?
Pri kriterijih izbora je pomembnejša sposobnost človeka kot njegova strankarska pripadnost. Hkrati pa se seveda mora strinjati s programom, ki bo zapisan v koalicijski pogodbi. Tu imajo kandidati in kandidatke iz stranke prednost.
Najmanj koliko mest v vladi želi imeti SMC?
Tudi tega ne morem napovedovati. Morate pa vedeti, da vlada odloča z večino.
Dotakniva se še dogajanja v parlamentu. Zakaj v primeru razprave o odvzemu mandata prvaku SDS Janezu Janši kljub jasnemu mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, da bi bil odvzem po sedanji zakonodaji lahko ustavno sporen, v SMC zahtevate dodatna pravna mnenja?
Ker je bilo omenjeno pravno mnenje zapisano relativno ozko glede na vprašanje in ni dalo odgovora na vse vidike dileme, glede katerih bi se radi prepričali, preden se sprejme odločitev. Odločitev je konec koncev vedno politična, želimo pa si, da bi bila pravno korektna.
Kaj je ostalo neodgovorjeno?
Denimo, ali zakon o poslancih ureja tudi status, preden posameznik postane poslanec, ali ne. Peti člen namreč napotuje, da je zakon zastavljen precej širše in se prekriva z drugo zakonodajo. Zadevo je pač treba interpretirati v celoti. V mnenju zakonodajno-pravne službe ta vidik problematike ni bil upoštevan. Drugo pa je dejstvo, da glede tega vprašanja obstaja precej različnih mnenj, zato si želimo to zadevo še bolj razjasniti. Končno pa obstaja še vedno tudi možnost, da se zgodi kakšen dogodek, ki ni odvisen od parlamenta, kjer bi prehitro odločanje lahko pomenilo nepopravljive pravne posledice.
To lahko interpretiramo kot zavlačevanje in čakanje na zaključek Janševih sodnih pritožb?
Gre preprosto za to, da poskušamo upoštevati vsa dejstva in se ne odločamo prehitro. Škoda, ki bi nastala s prehitrim odločanjem, je nesorazmerna v primerjavi s tistim, kar se trenutno dogaja v DZ. Na določeni točki se bo seveda treba odločiti. Ni mogoče odlašati v nedogled. S tem se zdaj ukvarja mandatano-volilna komisija, in dokler dela ne konča, te točke ni mogoče uvrstiti na dnevni red seje DZ.
Želite torej trdne pravne temelje za kasnejšo politično odločitev, ki bo na zakonsko ne povsem dorečenem področju postavila normo?
Na koncu je vedno politična odločitev. Če parlament pri tem prestopi prag legalnega, lahko to presoja ustavno sodišče.
Vaše osebno mnenje: je prav, da v parlamentu, ki ga vodite, sedi pravnomočno obsojen posameznik?
Osebna in strankina mnenja glede tovrstnih vprašanj sem postavil na stran tisti trenutek, ko sem prevzel vodenje DZ. Seveda jih imam, ampak res je bolje, da jih ne razglašam.
Kaj ti zapleti sporočajo o sedmem sklicu DZ?
Sam začetek je bil v redu. Sicer smo imeli nekaj zapletov na točkah, ki doslej nikoli niso bile problematizirane. Nanje je predsedujoča odgovorila ustrezno, tako da je bila prva seja dokončana na slavnosten način. Takrat se vprašanje mandatov ni odprlo, ker so bili vsi potrjeni. Se je pa ta dilema odprla na naslednjem zasedanju mandatno-volilne komisije in še ni končana. Mislim, da je vse skupaj možno oceniti kot racionalni pristop, brez zatiskanja oči in ušes pred problemom, ki ga imamo.
Na ustanovni seji tudi še niste imenovali generalnega sekretarja DZ. Kdo bo vaša desna roka in kdaj bo imenovan?
Treba ga je imenovati do konca tega meseca, tako kot tri podpredsednike DZ. Ime že imam, vendar o tem ne odločam sam. Sprejemljiv mora biti tudi za druge koalicijske partnerje in kolegij predsednika DZ.
Kako bo DZ funkcioniral brez enega podpredsednika? SDS je napovedala, da na to funkcijo ne bo predlagala nikogar.
Podpredsednike si želim čim prej. Vem, da nas lahko čakajo zelo dolge seje. Zlasti izredne, s katerimi bodo ustvarjeni pogoji za oblikovanje nove vlade.
Pričakujete v prihodnjem mandatu kaj manj turbulentno vladanje, glede na to, da stranke v opoziciji niso tako monolitne kot v prejšnjih mandatih?
Vedno je bil problem, če je imela ena opozicijska stranka dovolj moči, da je sama sklicala izredno sejo DZ. Tako je lahko malipulirala s to možnostjo, ki je proceduralno dana. Tokrat te možnosti ni, zato lahko pričakujemo, da se bodo razmerja med rednimi in izrednimi sejami normalizirala in ne bodo več prevladale izredne seje.
Kaj pomeni napoved Mira Cerarja, da se bo podrobneje izjasnil glede postopka imenovanja treh kandidatov za komisarja iz Slovenije? Revizija postopka in predlog novega kandidata?
Dokler formalno nima funkcije, komunikacija z evropsko komisijo in njenim predsednikom Jean-Claudom Junckerjem ni zavezujoča. Ko bo enkrat uradno mandatar, bo pridobil moč odločanja in bo njegova beseda štela. Pričakujem, da bo takrat izkoristil pravico povedati svoje na način, ki bo za Slovenijo najbolj ustrezen. Gotovo ne bo nadaljeval preigravanj, s katerimi se je pred tem poskušalo zlorabiti to proceduro. Hkrati pa bo treba popraviti zakonodajo, da bodo takšni postopki v prihodnje jasno določeni tudi v primerih, kot smo jim bili priča letos.
Pa bi to lahko vplivalo na kandidature Alenke Bratušek, Tanje Fajon in Karla Erjavca?
Zelo težko je napovedovati, ker so vse te stranke tudi koalicijske partnerice vlade, ki še opravlja tekoče posle. Mi tega nismo hoteli povezati s pogajanji o oblikovanju bodoče vlade, vendar so zadeve zdaj precej zameštrane.
Pred nami so lokalne volitve. Bo SMC v glavnem mestu izzvala na zadnjih treh volitvah nespornega zmagovalca Zorana Jankovića?
Nič ne računamo vnaprej. Oblikovanje lokalne mreže SMC ima prednost pred zmago na lokalnih volitvah. Želja pomeriti se z Jankovićem je bila v stranki izražena, ampak glede tega vsekakor nismo sprejeli še nobene odločitve. Vse ob pravem času in kot običajno za novo stranko bolj pri koncu rokov, ki so za to določeni.
