Tiskane izdaje
Tako je dan po odločitvi ustavnega sodišča (US), ki je Janši dokončno vrnilo poslanski mandat, dejal Milan Brglez, ki je oktobra lani napovedal, da bo prevzel politično odgovornost, če bi se pokazalo, da je državni zbor (z glasovi SMC, Desusa, SD, Zaaba in ZL) ravnal v nasprotju z zakonom, ko so vodji največje opozicijske stranke poslanski mandat odvzeli. Če bi bila torej večina poslancev, »ki me ne želi več za predsednika državnega zbora, normalno, da se bom najverjetneje prej umaknil, preden bodo takšno odločitev sprejeli«, je pojasnil. Sam sicer te podpore, kot pravi, ne namerava preverjati.
Nekdo se je uštel
Predsednik parlamenta meni, da je odločitev US vsekakor dobrodošla, ker opozarja na pravne praznine v zakonu o poslancih: »Zame je samoumevno, da je treba odločbo spoštovati. A vendarle moram pri tem opozoriti na dve zadevi.
Prvič, US v odločbi narekuje, da mora biti vsak poseg v pasivno volilno pravico izrecno in nedvoumno zakonsko urejen. Ključno vprašanje, na katerega odločba ne odgovarja, je, zakaj zakonodajalec v zadnjih dveh desetletjih tega ni uredil in zakaj eminentni pravni strokovnjaki, tudi nekdanji in sedanji ustavni sodniki, na tako usodno pravno praznino niso nikoli opozorili. Drugo vprašanje je, zakaj zakonodajalec posegov v volilno pravico ni uredil v ustreznih zakonskih aktih kljub temu, da mu to nedvoumno dopušča ustava.«
Brez politične kulture
Vzrok, da se to ni zgodilo, je po Brglezovem prepričanju treba iskati v nizki politični kulturi. »V državah, ki imajo razvito politično kulturo, nekdo, ki je obsojen za kaznivo dejanje, običajno ne samo da ne more postati visok državni funkcionar, ampak ne more niti kandidirati za pomembne funkcije. Tudi v državah, kjer pravno-formalno to ni urejeno, obstajajo splošno sprejete družbene konvencije, ki osebi, ki bi bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ne bi omogočile potegovanja za najvišje funkcije pri upravljanju države.« Je pa vesel in pomirjen, da državni zbor ni več v položaju, ko bi poslansko funkcijo opravljal zapornik.
Zakuhana zgodba
Janez Janša se na odločitev US ni odzval, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je povedal, da v stranki zdaj čakajo, da bodo tisti, ki so »zakuhali zgodbo« s prenehanjem poslanskega mandata, naredili prvi korak. »Politika je neustavno odločitev sodne veje oblasti nadgradila še s politično neustavno odločitvijo. Zavestno kršiti ustavo najbrž ni odlika za delo v parlamentarni demokraciji.« Prvi korak bi morali tako narediti predsednik mandatno-volilne komisije Mitja Horvat (SMC) in člani komisije, ki so takšen postopek podprli, in tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Janši pripada povračilo
V vrhu državnega zbora še iščejo rešitev, kdaj in kako bodo predsedniku SDS povrnili škodo, ki so mu jo z odvzemom mandata povzročili. Janši so oktobra lani namreč ustavili izplačevanje plače in vseh drugih pravic. Na začetku novembra je zato dobil plačilo le za polovico oktobra v višini 1884 evrov bruto. Decembra plače Janša sploh ni dobil. Po posredovanju US, ki je konec leta že začasno zadržalo odvzem mandata, pa je januarja spet dobil polno poslansko plačo, to je 3873 evrov bruto. Janša je bil, če preračunamo, v mesecu in pol ob slabih šest tisoč evrov plače. Po informacijah iz državnega zbora bo prihodnji teden najbrž že znano, koliko škode mu bodo povrnili. »Dodatek« za nezakonito odvzete plače in druge pravice bi lahko, kot smo izvedeli neuradno, bili izplačani pri naslednjem izplačilu plače, ki bo začetek julija.
