Tiskane izdaje
Ljubljana - Četrtkovo prvo soočenja Boruta Pahorja in Marjana Šarca pred drugim krogom predsedniških volitev je postreglo z vrsto zanimivih izmenjav napadov in obramb. Ena izmed tem so bila tudi politična ozadja obeh kandidatov, kjer je bil Pahor znova izvan s strici iz ozadja oziroma nekadnjim predsednikom republike Milanom Kučanom.
Voditelj medijske hiše POP TV Uroš Slak je Pahorja vprašal, ali je Kučan pristopil k njemu, ko so koalicijski partnerji rušili Pahorjevo vlado leta 2011, in mu dejal, naj raje odstopi, da bodo namesto njega nastavili Zorana Jankovića. Pahorjev odgovor je bil nekoliko dvoumen, a je trditvi prej pritrdil, kot da bi jo zavrnil. Dejal je: »Približno tako.«
Takšen Pahorjev odziv je izzval Milana Kučana, ki že pet let terja od Pahorja, da se izjasni o tem, kdo so strici iz ozadja. Kučan Pahorju tokrat pravi, da bi si od njega želel več natančnosti in resnicoljubnosti. V nadaljevanju objavljamo odziv Milana Kučana v celoti.
Kdo so strici iz ozadja?
Kandidat B. Pahor ni razumel moje izjave, ki jo je v prvem volilnem krogu izzval sam. Z njo nisem pozval ljudi, naj ne volijo Pahorja, kot je zdaj slišati komentarje, pač pa sem zgolj ponovil vprašanje izpred petih let, koga je mislil takrat s »strici iz ozadja«? Najvišji predstavniki države pač ne morejo govoriti o takih zadevah na pamet, ker je nedostojno in neodgovorno brez resnih argumentov sejati sumničenja v pravno državo, državne ustanove in posameznike. Eno je, če to počne nepoznavalec, drugo, ko to govori eden najbolj obveščenih ljudi v državi. Državljani imamo pravico vedeti, kdo so »strici« in kaj je bilo storjenega, da bi se njihove nelegalne rabote uspešno preprečevale.
Čudim se tudi oceni kandidata B. Pahorja, izrečeni na POP TV, da kritika njegovega predsednikovanja avtomatično pomeni podporo njegovemu sedanjemu protikandidatu, ki, kot razumem, tudi misli, da bi jaz moral molčati. Navsezadnje v prvem krogu letošnjih volitev nihče ni upal napovedati drugega kroga, kaj šele da bi lahko z gotovostjo napovedoval oba favorita drugega kroga. Zato so njegova namigovanja o tem, »čigav« naj bi bil njegov aktualni protikandidat in »čigave cilje« naj bi uresničeval, povsem neutemeljeni in zavajajoči. Tovrstna podtikanja ohranjajo stare politične vzorce personalnih delitev, v katerih tranzicijska politika išče razlog svojega obstoja, Sloveniji pa žal natika zanko zatohlosti.
Ne iz ozadja, pač pa javno dejanje z Magistrata
»Približno tako je bilo, da,« odgovarja kandidat Pahor na POP TV 26. oktobra na novinarjevo vprašanje, ki se je glasilo: »Proti koncu vlade, ko so vas rušili Golobič, Kresalova in vsi ostali, (je) prišel do vas Milan Kučan in dejal, gospod Pahor, za vas je bolje, da odstopite, namesto predsednika vlade bomo postavili Zorana Jankovića. Drži ali ne drži?« Kako značilen Pahorjev odgovor: »Približno tako«. Kot so bile približne tudi trditve o stricih iz ozadja v prejšnji kampanji.
Kdo pa lahko postavi kogar koli za predsednika vlade, razen volivcev? Res sem Borutu Pahorju prišel povedat, da se bom pridružil pobudi pokojnega dr. Franceta Bučarja, ki je, razočaran nad vodenjem koalicijske vlade Boruta Pahorja, zbral skupino uglednih ljudi, da bi prepričali ljubljanskega župana Zorana Jankovića, naj kandidira na državnozborskih volitvah. To ni bilo dejanje nekoga iz ozadja, pač pa moj odkrit pogovor z Borutom Pahorjem. To sem smatral za svojo dolžnost, ker sem pred volitvami podpiral koalicijo SD, LDS in Zares. Nastop omenjene skupine tudi ni bilo dejanje iz ozadja, pač pa javno dejanje na Magistratu. Vsekakor pa to ni bilo nikakršno postavljanje vlade kogar koli, tudi vlade Zorana Jankovića ne. Vztrajam v svoji kritiki. Od predsednika republike pa pričakujem natančnost, resnicoljubnost in odkritosrčnost. Pa ne gre za Pahorja, Šarca ali zame. Gre za državo.
