Milojka Kolar nova ministrica za zdravje?

Ni bila za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, nato je postala direktorica Vzajemne, zdaj pa se za ukinitev zavzema.

Objavljeno
20. avgust 2014 22.53
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – Ministrica za zdravje bo Milojka Kolar, smo izvedeli iz več virov. Sodelovala je pri pisanju koalicijskega sporazuma, ki predvideva zdravstveno reformo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja. A prav Kolarjeva je takšno reformo pred desetletjem ustavila.

Milojka Kolar ni niti potrdila niti zanikala informacije, da bo postala ministrica za zdravje. Bo postala ministrica za finance? »Nič ni še definiranega. A ministrica za finance zagotovo ne bom,« je odgovorila v telefonskem pogovoru za Delo. Potrdila je, da je sodelovala pri pisanju koalicijskega sporazuma, ki predvideva tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: »Pisala sem koalicijski sporazum, a to je bilo timsko delo.«

Pretekla ravnanja

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja je v zraku že polno desetletje, ko je vlado še vodila stranka LDS. Leta 2003 jo je prvi predlagal takratni minister za zdravstvo Dušan Keber, ki je dopolnilno zavarovanje prepoznal kot stranpot našega zdravstva, v katerem se po nepotrebnem troši zdravljenju namenjeni denar za druge namene. Kebrova bela knjiga z reformo je bila polno leto v javni razpravi, dokler ni ministrstvo za finance, ki sta ga vodila minister Dušan Mramor in državna sekretarka Milojka Kolar, pripravilo za vlado odločilnega mnenja: »Ministrstvo meni, da prenos iz dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek oziroma davek ni ustrezen način reševanja dela problemov zdravstva.« Smiselnost nasprotovanja Kebrovi reformi sta vladi obširno utemeljila. Med drugim sta zapisala, da bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja povzročila pritisk na povišanje neto plač, v nadaljevanju bo to vplivalo na cene in cenovno konkurenčnost Slovenije, zmanjšalo izvozno konkurenčnost in s tem povzročilo resno gospodarsko oslabitev države.

Milojka Kolar je julija 2011 postala predsednica uprave največje zavarovalnice za dopolnilno zavarovanje – Vzajemne (kot pomočnica predsednika je bila tam zaposlena že od leta 2010) in v enem izmed intervjujev se je pohvalila s svojo vlogo pri ustavitvi Kebrove reforme: »V okviru ministrstva za finance smo pripravili mnenje, ki je ne nazadnje vplivalo na to, da ni bilo prenosa dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v obvezno, kot je takrat želel minister Dušan Keber.« Ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ki jo je leta 2010 predlagal v imenu vlade SD minister Dorjan Marušič, je v istem intervjuju ocenila kot napačno: »Pri nas se vseh reform lotevamo s posegom v finance, s prelaganjem denarja. Po mojem mnenju bi morali začeti drugje ...«

Danes drugačno mnenje

Očitno je zdaj svojo naravnanost do dopolnilnega zavarovanja spremenila. Kaj je Kolarjeva tokrat povedala v pogovoru za Delo? »Keber ni predlagal prave variante, on je hotel dvig prispevne stopnje. To je takrat ustavil minister Mramor,« je dejala. Kako si predstavlja ukinitev dopolnilnega zavarovanja sedanja koalicija? »Zdaj še ni čas, da podrobno razložim. Ko bomo podrobneje razdelali, bomo povedali,« je odgovorila. Kako to, da ima danes drugačno mnenje o dopolnilnem zavarovanju? »Nikoli nisem bila za tako dopolnilno zavarovanje, kot je zdaj. Gre samo za prekladanje faktur. Naj delajo, za kar so, ne pa da se gredo solventnost II. Naj se pogleda, koliko dobička je ustvaril Adriatic Slovenica! Pokazala vam bom papirje, kako so me odstavili iz Vzajemne, ker sem hotela znižati premijo, ljudem vrniti nakopičene dobičke,« je zdaj ogorčena nad zavarovalnicami Kolarjeva, ki je imela kot predsednica uprave Vzajemne dve leti približno deset tisoč evrov plače na mesec, dokler je ni nadzorni svet aprila 2013 odstavil in je dobila od Vzajemne še okoli 60.000 evrov odpravnine. Toda zdaj jo ožemanje ljudi moti.

»Nisem članica nobene politične stranke, tudi nikoli nisem bila. Nisem za to, da ožemajo ljudi. Vzrok, da sem se angažirala, je nasprotovanje kapitalu in denarju, ki delata neusmiljeno,« je povedala.

Če minister za finance Dušan Mramor in njegova državna sekretarka Milojka Kolar pred desetimi leti ne bi bila ustavila Kebrove zdravstvene reforme, slovensko zdravstvo ne bi imelo takih težav, kot jih ima danes, prav tako se celotna Slovenija, skupaj z državnim zborom in celotnim pravosodnim aparatom, ne bi nenehno ukvarjala s tem.