Tiskane izdaje
Ljubljana − S 13 glasovi za in 48 proti odstavitvi ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča je Združeni levici, ki je interpelacijo pripravila, uspelo doseči zgodovinsko slab rezultat.
Razmerje glasov za odstavitev ministra in proti njej še nikoli, kar imamo državo, ni bilo tako izrazito.
V absolutnih številkah, ko gre za odstavljanje ministrov, sta se doslej rekordno slabo končala poskusa odstavitve kmetijskega ministra Cirila Smrkolja leta 1999, ko je bilo za odstavitev 12 poslancev, proti pa 32. Le v Smrkoljevem primeru, interpelacijo je prvi podpisal poslanec SD, je bilo za odstavitev v absolutnem številu manj poslancev kot pri Gašperšiču.
Glas več pa je bil za odstavitev pri poskus razrešitve finančnega ministra Mitje Gasparija 1994, ko je bilo za odstavitev 14 poslancev, proti pa 50 predstavnikov ljudstva.
Interpelacijo proti Gaspariju je prvi podpisal poslanec SLS.
Če preračunamo delež poslancev za in proti, je ZL včeraj propadla bolj kot v prejšnjem tisočletju SD in SLS pri Smrkolju in Gaspariju in najbolj doslej sploh.
Relativno solidno se je Gašperšič odrezal tudi, ko gre za absolutno število poslancev, ki so ga podprli. Najvišje število po tem kriteriju je letos dosegel zunanji minister Karl Erjavec, ki ga je podprlo 51 poslancev (proti jih je bilo 20). Interpelacijo je prvi podpisal poslanec NSi.
Sledita po rezultatu glasovanja lani notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar in leta 1994 že omenjeni nekdanji finančni minister Gaspari. Oba je pri glasovanju o odstavitvi podprlo 50 poslancev. Na tretjem mestu, z 48 glasovi podpore, pa so štirje ministri, med katerimi je že Gašperšič.
Toliko poslancev je v zgodovini interpelacij podprlo (in s tem zavrnilo interpelacijo) še nekdanjega notranjega ministra Vinka Gorenaka (2012), notranjo ministrico Katarino Kresal (2009) in finančnika Uroša Čuferja (2013).
