Visoko šolstvo: kaj pričakuje politika, kaj univerze?

Ali lahko politika in visokošolska sfera v času krize uskladita svoja pričakovanja? Po današnji okrogli mizi je odgovor (še) negativen.

Objavljeno
26. september 2012 09.23
Posodobljeno
26. september 2012 11.00
Tina Kristan, notranja politika
Tina Kristan, notranja politika

Ljubljana - In tako bo, vsaj zdi se, tudi ostalo; niso si namreč enotni niti o tem, ali prava javna razprava poteka ali ne.

Najbolj aktualen je predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden. Ta med drugim določa, da bi izvršilna oblast imenovala vseh enajst in ne več le dva člana sveta agencije za kakovost v visokem šolstvu. Minister dr. Žiga Turk sicer zavrača možnost političnega posega na agencijo, a hkrati pove, da je država odgovorna za visokošolski sistem. In »če si za nekaj odgovoren, je normalno, da imaš tudi ustrezne vzvode oziroma pristojnosti na tem področju. Ne moreš biti odgovoren za stvari, na katere nimaš vpliva«.

Na drugi strani bi si predstavniki univerz - okrogle mize, ki jo je organizirala Akademija za demokracijo, so se udeležili dr. Marko Marinčič z ljubljanske, dr. Nataša Vaupotič z mariborske in dr. Lenart Škof s primorske univerze - želeli, da do takšnih sprememb ne bi prihajalo z naglico, ki smo ji priča, in predvsem, da bi bile te posledica javne predstavitve mnenj, kateri bi sledil dialog. Minister sicer trdi, da razprava ves čas teče; kljub temu da sta bila na voljo za pripombe zgolj dva dneva.

Enako velja za člen novele, ki določa pedagoške obveznosti. Izobraževanje je naša ključna dejavnost, a ne edina, pove dekanja mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko. »Anomalije iz preteklosti je treba spremeniti. A sedanje spremembe vodijo zgolj v poglabljanje vseh težav«, je prepričana.

Vaupotičeva izpostavlja še zniževanje finančnih sredstev za stroške, ki so že nastali. Navodilo ministrstva dekanom, da ne smejo več plačevati povečanega obsega dela, tudi za že opravljeno delo, je po njenem mnenju nezakonito. Vse to bo pripeljalo, dodaja, fakultete v nelikvidnost. A po besedah ministra stečaj javnih fakultet »ni opcija«, saj so od njih zahtevali, da finančne načrte prilagodijo zmanjšanju sredstvom. »Ne smejo predvideti negativnega izida«, dodaja. Minister je za razliko od predstavnikov univerze tudi prepričan, da to »zmerno« zmanjšanje sredstev ne bo prineslo bistvenega poslabšanja za učitelje in učence.

Tudi po današnji okrogli mizi se tako zdi, da se število nesoglasij med predstavniki politike in javne visokošolske sfere iz tedna v teden zgolj množi: najprej varčevalni zakon, ki je izobraževanju vzel nesorazmerno več kot drugim področjem, nato uredba o financiranju ter tudi razpis, na katerem so zasebne fakultete dobile večino sredstev ...