Minister in sindikati na »seznanitveni sestanek«

Ljubljana – Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je nekoliko presenetljivo že pred poletjem pozval sindikate k novim pogajanjem, na katerih želi vlada za 310 milijonov evrov dodatno znižati plačno maso.

Na kaj je ciljal finančni minister Dušan Mramor, ko je nedavno oznanil, da bo Sloveniji še letos uspelo ukrotiti primanjkljaj državnega proračuna toliko, da bo znašal manj kot tri odstotke, kar od nas zahteva evropska komisija, je postalo jasno v četrtek. Vlada je namreč ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju naložila, naj se s sindikati javnega sektorja začne pogovarjati o podaljšanju varčevalnih ukrepov pri plačah, ki se iztečejo konec leta. Te ukrepe bi lahko nadomestili z drugimi, cilj vlade pa je, da bo plačni sistem proračunsko »vzdržen« tudi v letu 2016.

Že v četrtek so sindikati javnega sektorja dobili vabilo na pogajanja, ki naj bi se začela jutri, a je zaradi burne reakcije sindikatov minister pogajanja v pismu sindikatom prekvalificiral v »seznanitveni sestanek«. Kljub omiljeni retoriki ministra je jasno, da si bo vlada prizadevala sprožiti prava pogajanja, na katerih želi plačno maso v javnem sektorju v prihodnjem letu obrzdati za 310 milijonov evrov. Pogajalska izhodišča vlade, ki smo jih pridobili, kažejo, da bo vlada poskusila varčevati tako, da bi še za eno leto podaljšala nekatere že veljavne ukrepe, ki pa se iztečejo z januarjem 2016. Tako bi vrednost plačnih razredov še naprej ostala znižana, predvidena pa je tudi zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti (več podrobnosti si lahko ogledate v priloženi tabeli). Ob podaljšanju že veljavnih ukrepov želi vlada še za dodatnih 160 milijonov evrov znižati plačno maso. Kako in kje, še ni določeno.

Se bodo sindikati sploh pogajali?

Obe pogajalski skupini sindikatov, ki jih vodita Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič, sta do novih pogajanj zelo zadržani. Branimir Štrukelj pravi, da se bodo sestanka v torek verjetno udeležili, a da bo ta strogo seznanitvene narave. »Poslušali bomo, kaj imajo povedati, nato pa si bomo vzeli čas, da se odločimo, ali se bomo sploh pogajali in o čem.« Štrukelj pričakuje pojasnila vlade, ali se bo držala že sprejetega dogovora s sindikati, po katerem bi se večina varčevalnih ukrepov, ki že dolga leta stiskajo plače javnih uslužbencev in funkcionarjev, prihodnje leto sprostila. »Želim, da se sprejeti dogovor z vlado tudi uresniči. Nismo ga podpisali zato, da bi ga čez pol leta spreminjali,« pravi Štrukelj. K temu dodaja, da je nespodobno z vladne strani pričakovati, da se bodo sindikati do obsežnega pogajalskega gradiva, ki jim ga je poslala vlada, opredelili v pičlih treh dneh.

Pri delovni uspešnosti ne bodo popustili

Štrukelj že zdaj nakazuje, da se o nadaljnji zamrznitvi nekaterih ukrepov, kot je delovna uspešnost, ne mislijo pogajati. Zelo je zadržan tudi do dodatnih, še nedefiniranih plačnih ukrepov, ki jih želi vlada naložiti javnemu sektorju. »Pričakujemo pojasnila, kaj te številke sploh pomenijo. Če namerava vlada v enem delu izpolniti dogovor, z drugimi ukrepi pa to pobrati, je to zelo naivno sklepanje vladne strani,« pravi Štrukelj.

Enako taktiko so ubrali tudi v drugi pogajalski skupini 22 sindikatov, ki jo vodi Drago Ščernjavič. V tej so se v petek odločili, da na sestanek pridejo, a se nikakor še ne mislijo pogajati. Tudi oni se bodo le podrobneje seznanili z načrti vlade, nato pa si bodo vzeli čas in se odločili, ali bodo sedli za pogajalsko mizo. »Na sestanku želimo tudi jasna pojasnila vlade, ali je upoštevala naše pripombe, ki smo jih za izboljšanje delovanja javnega sektorja poslali že marca,« napoveduje Ščernjavič. Vsebine vladnih ukrepov za zdaj ne komentirajo.

Dva posega v en plačni sistem

Še pred morebitnim začetkom pogajanj o plačni masi plačni sistem čaka drugi poseg, ki naj bi ga po Koprivnikarjevih besedah izboljšal. Vlada želi povečati fleksibilnost plače – da bi variabilni del spet pridobil veljavo. Zmanjšali bi tudi nekaj »avtomatizmov« pri napredovanju in vpliv drugih plačnih dodatkov, kot sta dodatka za delovno dobo in za stalnost, ki da se podvajata. Vlada je po njegovih besedah zavezana tudi k odpravi ključnih anomalij za delavce v plačnih skupinah J in B.

Na tem področju je pri delu sindikatov Koprivnikar naletel na bolj pozitiven odziv. V Konfederaciji sindikatov, ki jo vodi Štrukelj, si tudi želijo urediti plačne anomalije v omenjenih plačnih skupinah. »Asimetrična kompresija plač na spodnjem delu plačne lestvice je namreč povzročila, da vedno več javnih uslužbencev in pri vedno več poklicih prejema minimalno plačo. Tukaj govorimo predvsem o kuharjih, šoferjih, varnostnikih in administrativnih delavcih. Nezadovoljstvo je zato veliko in je začelo vreti,« svari Štrukelj. Še pred torkovim srečanjem z vlado se bodo na »bojnem« posvetu sestali tudi vsi sindikati javnega sektorja.

Varčevalni posegi v javni sektor se vlečejo že od leta 2009. Vlada je s sindikati, ki so v tem obdobju dvakrat stavkali, dosegla šest dogovorov, ki so precej znižali plače zaposlenih. Večkrat je v plačni zakon in kolektivno pogodbo posegla tudi intervencijsko in enostransko, zaradi česar je izgubila kolektivni in ustavni spor.