Tiskane izdaje
Ljubljana - Minister za finance Janez Šušteršič bo danes na seji vlade zagovarjal višjo obdavčitev z davkom na dodano vrednost za časopise in publicistiko, pa tudi za več drugih skupin blaga in storitev, ki jih zdaj Priloga I k zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb uvršča med blago in storitve, obdavčene z znižano, 8,5-odstotno davka na dodano vrednost.
Svojo namero je minister Šušteršič potrdil včeraj med pogovorom s predstavniki Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije oziroma njenega Združenja časopisov in revij.
Na pogovor jih je povabil minister, pojasnjujejo, potem ko so mediji razkrili, da vlada načrtuje uvedbo zvišane stopnje davka na dodano vrednost namesto znižane za časopise in publicistiko, storitve javne higiene, hrano za male živali in uporabo športnih objektov.
Minister bo dvig stopenj DDV danes na vladi zagovarjal, a je, kot so sporočili iz zbornice, izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore.
Pripravljenost na pogovore
Poudaril je, da bo na seji vlade zagovarjal predlagani fiskalni vidik, vendar pa je izrazil pripravljenost za nadaljnje pogovore in pričakuje predlog, ki ga bo tudi vzel v obravnavo,« so iz medijske zbornice sporočili danes zjutraj.
Na sestanku so predstavniki Medijske zbornice, ki jih je vodil predsednik Jurij Giacomelli, udeležili pa so se ga še njena direktorica Irma Butina in direktorja regionalnih medijskih hiš Marija Volčjak (Gorenjski glas) in Leon Horvatič (Primorske novice), poudarili, da bi imel morebitni dvig davčne stopnje hude gospodarske posledice za medijsko dejavnost, posledično pa bi prizadel tudi druge panoge, denimo tiskarstvo in poštne storitve, pri tem pa ne bo prinesel nikakršnega pričakovanega davčnega učinka.
Panoga je namreč v dvojni tranziciji, zato v Sloveniji potrebujemo tako davčno politiko, ki bo medijem olajšala razvoj in trženje digitalnih vsebin, ne pa jo ogrožala.
Pomemben je tudi javni interes
Izpostavili so tudi vidik javnega interesa in pomen regionalnih medijev za zagotavljanje družbene obveščenosti in povezanosti ter ohranjanje kulturne krajine.
Predstavili so primere nekaterih evropskih držav, zlasti skandinavskih in tistih z enotno davčno stopnjo, kjer uspešno spodbujajo razvoj medijev ravno z uvedbo posebnih nižjih davčnih stopenj, uveljavljajo pa tudi druge oblike spodbujanja razvoja medijev.
Zavzeli so se tudi za možnost, da država poenoti davčno stopnjo tako za izdajanje tiskanih kot digitalnih vsebin na nižji davčni stopnji, kar bo pomembno olajšalo trženje digitalnih vsebin in povečalo davčne prihodke države.
Poudarili so, da so pripravljeni najkrajšem možnem času izdelati tudi dodatne utemeljitve in predloge, je še zapisano v sporočilu, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije objavila danes.
