Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrski zbor premiera Mira Cerarja je potrjen. Kdo bo imel v njem največji vpliv in odločilno besedo ter kakšna bodo razmerja moči, so vprašanja, ki si jih zastavljamo v teh dneh, ko bo začela delovati nova vladna ekipa.
Razmerja moči v novi vladi, ki je nastala na podlagi koalicijskega sporazuma, so jasna. Vladajoči stranki SMC pripada po razrezu devet ministrskih položajev, Desusu štiri in SD tri ministrstva.
V novi vladi bodo verjetno ohranili tradicijo, da določijo tudi podpredsednike, kar so običajno opravljali predsedniki koalicijskih strank. V tem primeru bosta to Karl Erjavec (Desus) in Dejan Židan (SD), kar sta bila že v zadnji vladi. Zaradi politične moči, ki jo nosita kot predsednika koalicijskih strank, bosta njuna resorja (zunanji odnosi, kmetijstvo) tudi pridobila na teži.
Mramorjeva moč
Po izboru sodeč pa bo mož z največjo močjo v vladi finančni minister Dušan Mramor. Glede na to, da je to funkcijo že opravljal in glede na predstavitev pred pristojnim odborom, lahko sklepamo, da ne bo dovolil vloge, ko bi bilo finančno ministrstvo dobavitelj denarja za potrebe posameznih ministrstev, pač pa bo Mramor tisti, ki bo drugim ministrom »sešil finančno srajčico.« To mu omogoča podpora predsednika vlade Mira Cerarja, s katerim sta doslej delovala kot nerazdružljiv dvojec, in dosedanje izkušnje, ko je oblikoval politike in pogoje za prevzem evra pred desetimi leti. Zato lahko ocenimo, da bo ključni mož nove vlade finančni minister.
Velik delež vpliva bo po vsej verjetnosti pripadel tudi pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču. Pravna država je tema, ki ji je Cerar doslej posvetil največ pozornosti, zato se zdi nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije pravšnji mož za to nalogo. Tudi dejstvo, da je ostalo Klemenčičevo ime skrivnost do zadnjega dne, priča o tem, da obstaja med Cerarjem in Klemenčičem velika stopnja zaupanja.
Šibki ministri
Ker je v novi vladi veliko političnih novincev, se bodo v tej združbi bolje znašli tisti ministri, ki že imajo bodisi ministrsko bodisi politično izkušnjo. Pri tem bosta imela prednost ministra iz vrst SD Anja Mrak Kopač in Janko Veber. Slednji bi utegnil imeti celo večji vpliv, kot bi sicer pripadalo ministrstvu za obrambo.
Za njimi imamo skupino ministrov, zlasti iz vrst SMC, ki bodo imeli v začetku bistveno manjšo težo, kot bi jo sicer lahko imeli glede na pomen resorja, ki ga bodo vodili. Tipičen primer je denimo ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki ji je zaupana velika odgovornost za področje, ki je bilo več kot desetletje povsem zanemarjeno.
Ali pa notranja ministrica Vesna Gjörkös Žnidar in minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki se bosta morala hitro učiti politične obrti. Zaradi neizkušenosti je pričakovati, da svojih pozicij v vladi ne bosta znala uveljavljati v polni meri, čeprav bi Koprivniku zelo koristilo, da si pri uveljavljanju sprememb v državni upravi in v celotnem javnem sektorju pridobi čim več zaupanja in moči.
Med vplivnejšimi ministri, nekakšna desna roka premiera, bi moral biti tudi minister za gospodarstvo Jožef Petrovič. Dosedanji anonimnež v poslovnem svetu se bo moral v svetu politike afirmirati, če bo želel prispevati k izboljšanju stanja v gospodarstvu. Infrastruktura bi lahko tudi imela večjo težo, vendar je vprašanje, kako se bo v politiki znašel tehnokrat Peter Gašperšič.
Nižji nivoji
Vodja Cerarjeva kabineta naj bi postal Gregor Krajc, ki je doslej služboval na ministrstvu za zunanje zadeve. Direktor urada vlade za komuniciranje pa ostaja Boštjan Lajovic. Za generalnega sekretarja vlade naj bi imenovali Darka Krašovca.
Minister za finance Mramor je napovedal, da bo imel štiri državne sekretarje, a imen ni razkril. Po naših virih bodo to preizkušeni kadri: dosedanja državna sekretarka Mateja Vraničar, nekdanji direktor direktorata za proračun Bojan Pogačar, državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert in Irena Sodin, ki je Slovenijo doslej zastopala v EBRD.
