Tiskane izdaje
Ljubljana - Po uspešnem zaslišanju vseh šestnajstih ministrskih kandidatov pred matičnimi parlamentarnimi odbori bodo jutri poslanci potrjevali novo, 12. slovensko vlado.
Najbolj zgrožen odziv je dan po zaslišanjih doletel bodočega infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, ki je dejal, da si ne moremo privoščiti drugega tira, tretje razvojne osi in avtocestnega odseka Draženci-Gruškovlje.
Izbrali smo nekaj izjav z nastopov ministrskih kandidatov:
Dušan Mramor, kandidat za finančnega ministra
»Pogovarjal sem se s svojimi kolegi na fakulteti, ki se ukvarjajo z nepremičninami. Zelo so se čudili, da je zakon, katerega davek temelji na nepremičninah, takšen, da množično vrednotiti nepremično in na podlagi nekega množičnega vrednotenja dobiš davčno osnovo. Zmotilo jih je, da je pri vrednotenju veliko postavk, spremenljivk, ki se stalno spreminjajo. Če vi zamenjate okna, kako bo to vedela davčna uprava? Če imate novo streho, kako bo davčni upravi to znano? Za davčno osnovo moraš imeti čim bolj javne oziroma znane podatke, torej čim manj spreminjanja. S tega vidika bomo pogledali, kaj se na tem področju sedaj da z davkom na nepremičnine narediti.«
Vesna Györkös Žnidar, kandidatka za notranjo ministrico
»Menim, da bi bilo potrebno težiti k izvzetju policistov iz statusa javnih uslužbencev ter k stimulativni celotni ureditvi statusa policista na podlagi urejenega kariernega sistema napredovanja. Vse to, pa zaradi končnega cilja ustvarjanja visoko kakovostnih sposobnih vodstvenih kadrov.«
Goran Klemenčič, kandidat za pravosodnega ministra
»Sistem odgovornosti znotraj pravosodnih gradnikov ni ustrezen, ni dovolj učinkovit. Tako kot to mimogrede velja za sistem politične odgovornosti, kazenske odgovornosti, civilne odgovornosti, vseh podsistemov. Ta država ima na splošno problem z odgovornostjo.«
Jožef Petrovič, kandidat za gospodarskega ministra
»Davčna politika. Davčni zakon. Nisem pravnik, sam osebno ga tudi brati nisem znal, tako je zahteven, tako je obsežen. Ali smo sposobni narediti zelo jasen, transparenten davčni okvir, pa če rečem, za tistega, ki dela na pavšalu kot za multinacionalke? Moja filozofija, sploh do teh samozaposlenih, je, da bi jim morali medaljo pripeti, da se preživijo sami, ne pa da posameznika, če zamuja s 34 evri plačila nečesa, blokiramo. »Simple kot pasulj«. Ampak tega človeka, ki se poskuša sam na tem krutem trgu prebiti, ga porivamo samo nazaj na socialni transfer. In tu je v bistvu treba najti nek »modus vivendi«, kako tem ljudem v samem startu pomagati.«
Milojka Kolar, kandidatka za zdravstveno ministrico
»Pri vseh teh spremembah bo moj edini cilj in vodilo Slovenec, državljan, ki je zdrav. Dodatno bomo ozaveščali in krepili skrb za lastno zdravje. Ko pa bo bolnik potreboval zdravniško pomoč, bo dobil kakovostno, varno, kvalitetno in na tehnološkem nivoju dobro storitev.«
Julijana Bizjak Mlakar, kandidatka za kulturno ministrico
»Kulturne in kreativne industrije bo Ministrstvo za kulturo uresničevalo v sodelovanju z drugimi resorji predvsem z gospodarskim podjetništvom, turizmom in z izobraževalnim resorjem, to se pravi znanostjo. Za uveljavljanje in internacionalizacijo slovenskih blagovnih znamk bi se morali nasloniti predvsem na znanja, ki smo jih nekoč že imeli. Torej oblikovanje o lesu, keramiki, o kamnu, slami, čipkah in podobno. Imamo dolgo in kakovostno tradicijo izdelave smuči, bloke, danes Selan, Alpina. V rezbarstvu in podobarstvu, pasarstvu, v ilustraciji, v steklarstvu, pohorska glažuta, rogaška, v keramiki na primer Liboje. Nasloniti se je treba na uveljavljena imena in blagovne znamke, kot so med drugim Jože Plečnik, Niko Kralj, Boris Podreca, Lara Bohinc, Elan, Alpina, Trimo, Rogaška in podobno. Kulturno dediščino je treba bolj povezati s turistično ponudbo.«
Peter Gašperšič, kandidat za infrastrukturnega ministra
»Drugi tir Koper - Divača. Zdaj je to investicija, za katero je bilo rečeno, da bo zagotavljala nadaljnji razvoj Luke Koper in v tem smislu jo moramo tudi gledati. Seveda je tudi vprašanje, ali smo mi to investicijo sposobni realizirati. Številne ugotovitve so pokazale, da je drugi tir eventualno predrag. Postavlja se tudi to vprašanje glede na dejstvo, da so se tokovi, koridorski tokovi, tako rekoč že preusmerili iz območja Slovenije v Italijo in potem preko Avstrije, ali bi z drugim tirom, tako kot je bil zamišljen, dejansko imeli dovolj prometa, da bi bil ekonomsko upravičen. Vsekakor za te potrebe, ki jih Luka Koper ima in jih bo še imela ob enem predvidenem nadaljnjem razvoju, menim, da drugega tira tako, kot je zamišljen, še najmanj, ne vem, naslednjih 30, 40 let ne bomo potrebovali.«
