Tiskane izdaje
Ljubljana - Varuhinja človekovih pravic v letnem poročilu, ki ga bo državni zbor obravnaval na oktobrski seji prihodnji teden, ponovno zahteva, da vlada sprejme vse ukrepe, ki bodo prispevali k dokončanju denacionalizacije. Od sprejema zakona je minilo že skoraj 24 let, varuhinja pa še vedno piše o nujnosti zaprtja poglavja vračanja odvzetega premoženja.
Izgubljeni spis
Država mora zagotoviti ustrezne razmere za redno in učinkovito delo državnih organov s katerim bo zagotovljeno odločanje v razumnih rokih. Varuhinja je namreč prejela pobudo razlaščenca zaradi molka upravnega organa, ki se na pritožbo ni odzval več kot leto. Po posredovanju je ugotovila, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izgubilo omenjeno pritožbo. To se je zgodilo zaradi odpovedi delavki, ki je bila zadolžena za reševanje denacionalizacijskih zadev. Ker spisa niso našli, so se po dveh letih odločili za rekonstrukcijo manjkajočega spisa, ki so ga uspešno izvedli. Zaradi zastojev pri poslovanju je morala varuhinja za reševanje pobudnikove pritožbe kar petkrat posredovati na ministrstvu.
Statistika
Po najnovejših podatkih ministrstva za pravosodje je nerešenih še 196 denacionalizacijskih zadev. Na prvi stopnji je nerešenih 134 zadev, v pritožbi je 62 zadev, od tega je bilo sredi leta na okrajnih sodiščih še 13 nedokončanih zadev. V zadnjih treh mesecih se je stanje tako zmanjšalo le za štiri zadeve. Zanimivo pa je, da je bila v tem času po 24 letih veljavnosti zakona, vložena še ena nova zadeva in se je tako število zadev povečalo na 39.711.
Zastoji pri vračanju kmetijskih zemljišč
Največ nerešenih zadev je s področja vračanja kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, in sicer 50. Na področju vračanja stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč je nerešenih 38 zadev, na področju vračanja zasebnih gospodarskih podjetij pa je nerešenih še 10 zadev. Upravna enota Ljubljana ima še 18 nerešenih zadev, sledita Kranj 11 in Škofja Loka z desetimi, Maribor in Sežana pa jih imata po sedem.
O vrnitvi odvzetega premoženja odločajo na prvi stopnji tudi ministrstva. Ministrstvo za kulturo, ki odloča o vračanju stvari, ki so zavarovane po predpisih o varstvu kulturne dediščine, ima nerešenih še 32 zadev. Ministrstvo za okolje in prostor, ki odloča o zadevah, ki so zavarovane po predpisih o ohranjanju narave, ima nerešene štiri zadeve. Ministrstvo za finance, ki je odločalo o premoženju bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, pa je letos rešilo še zadnjo zadevo in je zaključilo s postopki denacionalizacije.
Največ pritožb na drugi stopnji rešuje ministrstvo za kmetijstvo, ki je v obdobju enega leta rešilo kar 100 zadev. Trenutno ima nerešenih deset pritožb. Ministrstvo za okolje in prostor ima nerešenih 13 pritožb, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa štiri, skupaj torej 27 nerešenih zadev.
Pojasnilo ministrstva za javno upravo
V odgovoru na poročilo varuhinje, ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da so ostale v reševanju najtežje in najkompleksnejše zadeve. V letu 2014 so bil izvršeni nekateri vsebinski in organizacijski ukrepi na ravni UE, pa tudi ministrstev ter Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Vlada si je sicer že v začetku lanskega leta prizadevala za pospešitev in zaključek postopkov po zakonu o denacionalizaciji ter zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic in za ta namen rezervirala 37.000 evrov. Projekt je potekal v letu 2014, vseh sredstev UE niso porabile, se je pa v tem času število nepravnomočnih zadev zmanjšalo. Vlada pa je pozvala Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da maksimalno pospeši svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih postopkih, ko je vodenje in nadaljevanje postopkov na UE in ministrstvih vezano na odločitve in aktivnosti sklada.
