Pod Cerarjem se javni sektor vsak dan poveča za sedem ljudi

Ljubljana – Miro Cerar je najradodarnejši premier po prvem mandatu Janeza Janše (ki je bila v času največje gospodarske rasti) in je tudi že prehitel Boruta Pahorja. Pri tem pa veliko sprejetih dogovorov s sindikati v javnem sektorju sploh še ni razvidnih iz javnih statistik.

Med Cerarjevo vlado je službo v javnem sektorju na dan povprečno dobilo sedem ljudi. To je le malo manj kot v času vlade Boruta Pahorja, ki je na dan povprečno zaposlila 7,3 osebe. Gre za povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju, pri tem pa se rast še nadaljuje. Samo v prvih enajstih mesecih lani se je po podatkih statističnega urada število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 3765 in prvič v zgodovini preseglo 170.000. Samo lani so dodatno zaposleni državo stali okoli sto milijonov evrov.

Miro Cerar je zaradi kadrovanja proračunske izdatke skupaj povečal za 212 milijonov evrov. Drugi učinek je rast javnih plač. V času Cerarjeve vlade se je povprečna bruto plača javnih uslužbencev vsak mesec zvišala za 1,7 evra. Skupaj pa v dobrih treh letih vladanja za 5,6 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. Opozoriti moramo, da bo polni učinek že sprejetih dogovorov s sindikati javnega sektorja opazen šele v letošnjem in prihodnjem letu. A že samo dosedanje zvišanje povprečne plače iz proračuna odnese več kot 235 milijonov evrov na leto.

Za večji prikaz grafa kliknite na grafiko.

Janša najradodarnejši

Pahor je v svojem (predčasno prekinjenem) mandatu javne plače zvišal za dobro desetino, maso plač pa za 13 odstotkov. Pri tem pojasnimo, da so ga že na začetku doletele posledice plačne reforme njegovega predhodnika Janeza Janše, poleg tega je bila v Pahorjevem mandatu precej višja tudi inflacija. Realno se je v času Pahorjeve vlade masa plač v javnem sektorju povečala za sedem odstotkov, v dosedanjem Cerarjevem mandatu pa za devet odstotkov. Nominalno je masa plač zdaj enajst odstotkov višja kot na začetku Cerarjevega mandata.

Miro Cerar je zaradi kadrovanja proračunske izdatke skupaj povečal za 212 milijonov evrov. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Od zadnjih petih premierov je sicer javnim uslužbencem največ podaril Janez Janša v svojem prvem mandatu. Sicer ni najbolj kadroval, na dan je zaposlil 4,7 novega javnega uslužbenca, zato pa se je povprečna plača realno zvišala za 12,5 odstotka.

Tudi ko primerjamo javne plače s plačami v gospodarstvu, ugotovimo, da je Cerarjeva vlada nadpovprečno popustljiva. Povprečna plača v gospodarstvu se je v času Cerarjevega mandata zvišala za samo 3,3 odstotka. Povprečna plača v gospodarstvu se je med letoma 2010 in 2014 zviševala predvsem zato, ker je država zviševala minimalno plačo, in odpuščala, kjer je bila glavnina odpuščenih med slabše plačanimi. Že primerjava mase plač kaže povsem drugačno sliko. Masa plač v javnem sektorju se je v zadnjih desetih letih zvišala za okoli petino, v gospodarstvu pa za desetino.