Tiskane izdaje
Ljubljana – Politika pritiska na stroko in ustavno komisijo, da se čim prej izrečeta o fiskalnem pravilu (FP), saj bi tako lahko preprečili referendume o uveljavitvi zakonov fiskalne narave, ki so povezani z napovedanimi vladnimi varčevalnimi ukrepi.
O tej temi smo se pogovarjali s koordinatorjem strokovne skupine ustavne komisije dr. Mirom Cerarjem.
Miro Cerar pravi, da se je strokovna skupina, ki za ustavno komisijo proučuje predlog uvedbe fiskalnega pravila, soglasno opredelila proti temu, da bi se ustavna ureditev fiskalnega pravila utemeljevala kot način, da bi preprečili referendume o ukrepih s finančnimi posledicami: »Opredelitev fiskalnega pravila v ustavi bi sicer lahko vodila k temu, da v določenem spletu okoliščin referendumsko odločanje o zakonsko predvidenih fiskalnih rešitvah ne bi bilo dopustno, toda o tem bi v primeru morebitnih nesoglasij moralo dokončno odločiti ustavno sodišče, ki bi imelo izredno zahtevno nalogo. Ugotoviti bi namreč moralo, da bi neuveljavitev ali uveljavitev takšnega zakona pomenila nezmožnost uresničevanja ustavno določenega fiskalnega pravila. Takšna odločitev pa zahteva interdisciplinarno znanje, med drugim tudi ustrezno ekonomsko in finančno projekcijo prihodnosti, kar precej odstopa od tega, o čemer običajno odloča ustavno sodišče. Tudi o tem se bo strokovna skupina verjetno morala še natančneje izreči.«
Strokovna skupina ustavne komisije se je že izrekla, da FP ne bo pisala v časovni stiski. Zakaj potrebuje za to več časa, katere ključne dileme so se izpostavile do zdaj?
Če ni izrednih razmer, se ustave ne sme spreminjati v časovni stiski. Medvladni pakt EU, ki ga bomo predvidoma kmalu ratificirali, daje pogodbenicam čas enega leta od svoje uveljavitve, da FP prenesejo v svoje zakonodaje. Pri tem pakt od pogodbenic niti ne zahteva, da se to stori z dopolnitvami ustave, ampak to le priporoča. S tega vidika je časa za ustavno razpravo več kot dovolj. Razen seveda, če ni za politiko prevladujoči razlog za ustavno spremembo preprečitev omenjenih referendumov.
V pravilnost takšne politične usmeritve se ne spuščam, dokler zaradi nje ne bi nastajali neustrezni pritiski na stroko. Strokovna skupina si zaradi lastne kredibilnosti in zaradi usodnega pomena, ki ga ima lahko v ustavi tako ali drugače zapisano FP, ne sme privoščiti nobene površnosti oziroma napake. Naj poudarim, da je skupina že podprla uveljavitev načelne določbe o fiskalnem pravilu na ustavni ravni. Pri tem želi zdaj hkrati z osnutkom ustavne spremembe proučiti tudi rešitve, ki jih bo na podlagi te spremembe vseboval izvedbeni zakon, ki naj bi ga poslanci sprejemali z dvetretjinsko večino, kajti ob načelni ustavni določbi je izjemnega pomena, da stroka in politika vnaprej zelo dobro vesta, kako bo ta zakon podrobneje izpeljal to materijo.
Do kdaj bi bilo lahko FP sprejeto?
Neuradno tu in tam slišim, da nekateri politiki ta čas merijo v tednih. Ne rečem, da je to nemogoče, vendar menim, da to ni spodobno, če govorimo o spremembi ustave. Strokovna skupina si bo zagotovo vzela toliko časa, da bo povsem prepričana v svoje ugotovitve. Svoje prvo mnenje je pripravila v rekordnem času, v kar so člani in članica vložili izjemen napor. Zdaj zahteva nadaljnji strokovni premislek bolj umirjen pristop.
