Mladi in trg dela: s sistemom zamujajo več mesecev

Čeprav se položaj mladih na trgu dela počasi izboljšuje, je med njimi še veliko brezposelnih. Poleg tega, da novih zaposlitev praktično ni, jim je prehod na trg dela onemogočen tudi zaradi pomanjkanja izkušenj. Ali pa zato, ker jih uradno ne priznajo?

Ob novembrskem podpisu sporazuma med Študentsko organizacijo Slovenije (Šos), predsednikom vlade in ministrstvom za delo, so se ti dogovorili, da bo študentsko delo veljalo za priznane delovne izkušnje, kar bi študentom olajšalo iskanje zaposlitve.

V prvi polovici letošnjega leta bi morali izvesti razpis za vzpostavitev beleženja in priznavanja teh znanj, vendar se to ni zgodilo. To nalogo je dobilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki je doslej pripravilo pregled stanja beleženja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj, ki so ga predstavili mladinskemu sektorju.

»Analiza je pokazala, da v Sloveniji prepoznavamo področja, na katerih lahko postopki beleženja ali priznavanja neformalno pridobljenih znanj koristijo doseganju izobraževalnih ali kariernih ciljev.« Zakonsko urejeni področji sta dve: priznavanje neformalno pridobljenih znanj za namen vključevanja ali nadaljnjega formalnega izobraževanja in priznavanje poklicne usposobljenosti na trgu dela oziroma nacionalne poklicne kvalifikacije.

Tretje področje – posamezniki, ki želijo svoje delovne ali drugačne izkušnje dokumentirati – je še neurejeno. Ministrstvo bo zato v sodelovanju z ministrstvom za delo poiskalo ukrepe za boljšo prepoznavnost in uporabnost orodij, ki beležijo neformalno pridobljena znanja.

Sistem, ki bo aplikativen za javno upravo in gospodarstvo

Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS), pravi, da je v prvem delu analize ministrstva, ki se nanaša na formalno izobraževanje, vizija bolj jasno oblikovana. »Vedo, kako bodo ravnali – imajo načrte s pravilniki in zakonodajo, v drugem, ki govori o priznavanju kompetenc mladih, ki so jih pridobili zunaj formalnega izobraževanja, pa niti ne. Potrebna je razprava, da vidimo, kakšen je namen priznavanja izkušenj, kdo bo to uporabljal in kako bi lahko delodajalci to uporabili.« Prvi del lahko spravijo pod streho relativno hitro, saj ga lahko ministrica uredi s sprejetjem pravilnikov. Bolj zapleten bo drugi del, opisuje Kampl.

Borut Cink, ki se v MSS ukvarja z vprašanji neformalnega izobraževanja, pojasnjuje, da se v večini evropskih držav beleženje izkušenj šele vzpostavlja. Časa imajo do leta 2018, do katerega Svet EU poziva k upoštevanju priporočila o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, s katerim želi mladim brezposelnim, starejšim in nizko kvalificiranim delavcem povečati možnosti za zaposlitev. Največji izziv, kot ga vidi Cink, je, kako lahko neformalno pridobljeno znanje koristi v formalnem izobraževanju. Pri tem izpostavlja primer belgijskega novinarja, ki so mu na podlagi bogatih izkušenj, čeprav ni bil deležen visokošolskega šolanja, podelili diplomo.

Cink dodaja, da imamo te sisteme že vzpostavljene, da pa jim delodajalci ne zaupajo. Zato si v MSS želijo sistem, ki bi upošteval določene standarde in bi ga priznala tudi država. Eden od izzivov je, kako formalizirati vse te izkušnje, ne da bi uničili in zbirokratizirali neformalno izobraževanje.

Pomoč pri iskanju prve zaposlitve

Na Šosu razumejo priznavanje delovnih izkušenj in njihovo javno veljavnost kot dopolnitev vplačevanja prispevkov od študentskega dela v pokojninsko blagajno. »Če dijakom in študentom v času opravljanja dela teče pokojninska doba, je treba vedeti, kaj je dijak ali študent delal.« V mislih imajo uvedbo delovne knjižice študentskega dela, hkrati pa je pomembno, kakšne kompetence je ob tem pridobil, saj mu bo to koristilo pri iskanju prve zaposlitve. Razpis za vzpostavitev sistema, ki je bil v sporazumu predviden za prvo polovico leta 2015, še ni bil izveden. Na to so na Šosu opozorili tudi ministrstvo za delo.

Študentska organizacija je že pred časom ustanovila zavod Pro študent, katerega naloga je vzpostaviti sistem na nacionalni ravni. Pri tem uporablja za zgled tako Nefiks kot Moje izkušnje (kategorija na spletni strani E-Študentskega servisa), saj imata oba svoje prednosti in pomanjkljivosti. »Treba je poudariti, da oba opravljata izjemno delo tako na področju beleženja kompetenc mladih kot pri pomoči mladim ob vstopu na trg dela. Naše delo razumemo kot dopolnitev oziroma nadgradnjo obstoječih storitev, nikakor pa ne kot konkurenco.«

Bogat nabor možnosti

Orodje za beleženje neformalno pridobljenega znanja že obstaja. ­Nefiks je projekt Društva mladinski ceh in urada za mladino, nastal pa je kot posledica zavedanja, da se mladi učijo tudi zunaj formalnega izobraževanja in pri tem razvijajo sposobnosti, ki bi jim lahko pomagale pri iskanju zaposlitve in nadaljnjem izobraževanju. Vključuje različne kategorije: pridobivanje znanja z aktivnim državljanstvom, delom, organiziranimi oblikami izobraževanja (tečaji, seminarji), prostovoljstvom in nabiranjem izkušenj v tujini. Na MIZŠ pravijo, da bodo rešitve in izkušnje, ki so vključene v njegovo izvedbo, zagotovo del razmislekov za naprej.