Tiskane izdaje
Ljubljana – Izboljšanje položaja mladih je ena od številnih obljub vsakokratne koalicije. Leto pred parlamentarnimi volitvami sta zaposlovanje in ureditev stanovanjske politike še vedno nalogi za trenutno vlado, vse politične stranke pa zanima, kako naj to skupino spodbudijo, da se udeležijo naslednjih volitev in pridobijo njihov glas.
Udeležba volivcev, starih manj kot 35 let, je bila na zadnjih parlamentarnih volitvah po raziskavi javnomnenjske družbe Valicon manjša od polovice volilnih upravičencev v tej skupini. Mladi političnim strankam, vladi in državnemu zboru po raziskavi Centra za raziskovanje javnega mnenja iz leta 2014 na splošno ne zaupajo. »Tako bo tudi ostalo, dokler bodo nagovori politikov bolj kot cilji, na katere se lahko mladi zanesejo, zveneli kot predvolilne parole,« meni Andraž Zorko iz Valicona.
Udeležba mladih na volitvah je majhna, ker ne verjamejo, da politika odgovarja na njihove interese, dodaja izredni profesor dr. Tomaž Deželan z ljubljanske fakultete za družbene vede. Nekateri zase menijo, da o kandidatih niso dovolj informirani, manjši del mladih pa politika preprosto ne zanima. Vendar če je bilo pred nekaj desetletji dobro, da so stranke mlade omenile vsaj v svojih programih, zgolj poglavje v koalicijskem sporazumu danes ni dovolj, pravi Deželan.
Mladi na dnevnem redu šele zdaj
Koalicija se je leta 2014 zavezala k izvajanju ukrepov za večje zaposlovanje mladih in lažji dostop do prvega stanovanja. Med aktivnostmi so poudarili še odprtje kariernega inkubatorja za njihovo vključevanje na trg dela, dostopnejše vrtce za mlade družine, pripravo sistema za obvezna pripravništva in prakse, ustanavljanje stanovanjskih zadrug pa tudi ugodne kredite za mlade prevzemnike kmetij, vzpostavitev sistema za spremljanje delovnih izkušenj mladih ter enoletno oprostitev plačila prispevkov tistim podjetjem, ki zaposlijo kadrovskega štipendista. Nič od tega do danes še niso uresničili; v prihodnjih mesecih naj bi zaživela pilotna stanovanjska zadruga.
Po nekaj več kot dveh letih in pol mandata se je sicer zaposlilo okoli 49.000 mladih do 29. leta starosti. Mandat so na tem področju zaznamovali še reforma študentskega dela, zaradi katere v zameno za pokojninsko dobo vplačujejo v pokojninsko blagajno, zmanjšanje dodatka k štipendijam Erasmus+ za izmenjavo študentov v tujini za polovico, ponovna uvedba vajeništva – ta se bo v šolske klopi poskusno vrnila septembra – in uvedba štipendij za deficitarne poklice.
Z vprašanjem mladih pa se je vlada najbolj intenzivno začela ukvarjati šele v zadnjem mesecu. Najprej so pripravili vladni delovni posvet, nato pa javno sejo sveta vlade za mladino, na katerih so njeni predstavniki napovedali ukrepe za nova in dostojna delovna mesta, zajezitev prekarizacije, pripravo nacionalne mreže socialnega podjetništva ter nadgradnjo urada za mladino.
Kljub temu so ena večjih težav za mlade poleg stanovanjske politike in zaposlovanja pripravništva, ki so za mnoge poklice pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Za vlado so bila po prevzemu oblasti neplačana pripravništva nesprejemljiva, vendar za plačana ni bilo denarja. V pravosodju se zaradi finančne podhranjenosti sodišč podaljšujejo seznami čakajočih na njegovo opravljanje. Nanje je zdaj vpisanih 4500 študentov.
Infografika: Delo
Tekmovanje strank v državni pomoči
V podmladku vladajoče stranke SMC Mladi pravijo, da so že ob ustanovitvi stranke prepoznali, da bodo njihova mnenja slišana in upoštevana. »Vlada vse od začetka mlade in njihov položaj v družbi postavlja kot prioriteto,« so prepričani. V podmladku Nove Slovenije – Mladi Sloveniji pa menijo, da večina strank pri nas mlade nagovarja le s tem, kdo jim bo ponudil več neposredne državne pomoči: »To je podcenjujoče, saj mladi za svoje delovanje potrebujejo le normalno okolje, v katerem bodo lahko uresničili svoje znanje in sposobnosti.«
V Mladinskem svetu Slovenije pravijo, da programe na področju aktivne politike zaposlovanja izvajajo, a so večinoma vezani na evropska sredstva ali so projektne narave. Namesto tega bi morali sprejeti sistemske ukrepe na področju zaposlovanja in stanovanjske politike, bolj bi morali spodbujati tudi neformalno izobraževanje in podjetništvo. »Dokler bodo mladi imeli občutek, da njihov glas nič ne šteje, jih samo lepe besede ne bodo prepričale, da bi obiskali volišča,« še pojasnjujejo.
Do ukrepov vlade so kritični tudi v Študentski organizaciji Slovenije, kjer pravijo, da se na sodobne družbene trende ne odziva dovolj: »Z nenehnim odpiranjem ideoloških in zgodovinskih tem ne pripomorejo k temu, da bi se mladi počutili vključene.« Več pozornosti bi morali nameniti izobraževanju, politično participacijo pa spodbuditi z uvedbo e-volitev in znižanjem volilnega starostnega praga.
Stranke ne bi smele misliti, da same najbolje vedo, kaj potrebujejo mladi, ampak bi z njimi prednostne ukrepe morale dodelati ne le prek mladinskih organizacij, ampak s poglobljenimi študijami, pravi Deželan. Po sedanjih kazalnikih bi morali določiti, kako jih bodo dosegli, in jim prek digitalnih orodij omogočiti spremljanje napredka. Šele potem bi jim več mladih na naslednjih volitvah prisluhnilo, meni Deželan, zgolj predvolilno nagovarjanje z namenom pridobivanja glasov pa pri tem ne bo dovolj.
