Tiskane izdaje
Ljubljana – Maja in junija bo še čas za napoved kandidatur za predsednika republike, nato pa v drugi polovici julija lahko pričakujemo razpis predsedniških volitev. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je pred prazniki razkril, da se bo to zgodilo po 15. juliju, same volitve pa lahko pričakujemo novembra.
Izhodišča pred letošnjo predsedniško kampanjo so v marsičem drugačna od preteklih volitev, saj je pol leta pred volitvami navadno krožilo veliko več imen kot tokrat. Poleg predsednika republike Boruta Pahorja, ki je že napovedal, da se bo potegoval za ponovitev mandata, je uradno kandidaturo napovedal le še veleposlanik Slovenije v Makedoniji Milan Jazbec. Še do pred kratkim je bil uradni tretji kandidat tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, a je začel dvomiti, ali naj spet kandidira za predsednika države, tako kot na zadnjih treh volitvah od leta 2002 do leta 2012. »Vprašati moram članstvo, kaj menijo o moji kandidaturi,« odgovarja Jelinčič.
Na vprašanje, ali ga je od namer odvrnila Delova anketa, v kateri je dobil desetodstotno podporo in se s tem med tremi kandidati uvrstil na zadnje mesto, odgovarja, da je desetina podpore dobra podlaga za nadgradnjo, vendar da je predsedniška funkcija, odkar jo opravlja Pahor, povsem izgubila ugled. Po kongresu stranke po 21. maju bo sporočil, kakšni so njegovi nameni, pravi Jelinčič.
V kampanjo le politični avanturisti ali kandidati po uradni dolžnosti
Ko se je leta 2002 takratnemu predsedniku republike Milanu Kučanu iztekel drugi predsedniški mandat, so mnogi posamezniki in politične stranke zaslutili priložnost za uspeh na volitvah. Zato ne preseneča, da je bilo na predsedniških volitvah kar devet kandidatov, in kot vemo, je nato šele v drugem krogu Janez Drnovšek premagal izzivalko Barbaro Brezigar.
Ko je bilo po petih letih jasno, da Drnovšek zaradi bolezni mandata ne bo ponovil, se je za predsedniško funkcijo potegovalo sedem kandidatov. Na koncu je po drugem krogu zmagal Danilo Türk. Ker je temu po petih letih v večini javnomnenjskih anket dobro kazalo tudi za ponovni mandat, so se v startni položaj postavili le trije kandidati: Danilo Türk, Milan Zver in Borut Pahor. Zver je kot kandidat SDS skoraj moral kandidirati, ker stranka, ki se ima za največjo in najpomembnejšo politično stranko v državi, ne sme biti brez svojega kandidata, na drugi strani je srečo poskusil brezposelni Pahor, ki je po predčasnem koncu njegove vlade leta 2011 naslednje leto izgubil volitve na kongresu SD proti Igorju Lukšiču.
Krajši sprehod v zgodovino je potreben, da bi razumeli trenutno stanje pred novimi predsedniškimi volitvami. Glede na izkušnje je mogoče potegniti nekaj sklepov. Ko v javnosti prevladuje prepričanje, da je aktualnega predsednika republike težko premagati, je predsedniških kandidatov malo. V kampanjo se podajo le politični avanturisti (Milan Jazbec), kakršen je bil pred petimi leti Pahor, ali kandidati po uradni dolžnosti.
Bolj za prestiž na desnici
Nekaj takega se izrisuje tudi letos. Pahor je dovolj zgodaj razkril svoje ambicije, kar je bilo za mnoge, ki so morebiti razmišljali o kandidaturi, dovolj jasno sporočilo, da se podajajo v tekmo brez vsakršnega upanja na zmago. Zato tudi ne preseneča izjava Milana Brgleza, da si ne bo premislil in da ne bo klonil pred nagovarjanjem strankarskih kolegov, ker da je »nemogoče tekmovati s trenutnim predsednikom«. Kaj bodo sicer storili v SMC, še ni jasno, na vprašanja pa odgovarjajo, da bodo predstavili kredibilnega in močnega kandidata. Če ga bodo res, bi ga lahko označili za kandidata po uradni dolžnosti, ker bo imel pred seboj le eno nalogo: promovirati stranko SMC.
Podobno vlogo bo dobil tudi predstavnik stranke SDS. Kdo bo zastopal rumene barve pod modrim slovenskim nebom, še ni jasno, je pa pričakovati, da bo Janez Janša v tekmo poslal kandidatko. Ali bo to evroposlanka Romana Tomc ali katera druga poslanka SDS, bo treba počakati, morda za odločitev izvemo na kongresu SDS 20. maja.
Svojega kandidata so že pred časom napovedali tudi v NSi. Znano je, da sta bila v kandidacijskem postopku nominirana predsednica Ljudmila Novak in poslanec Jožef Horvat. Če bodo v tekmo poslali Horvata, bo to pomenilo, da imajo tudi v tej stranki omejene ambicije in da v ogenj pošiljajo zgolj uradnega kandidata, ki pač mora dostojno zastopati strankarske barve. Če pa se bo za kandidaturo odločila Ljudmila Novak, lahko predsedniška tekma dobi novo dimenzijo, saj ne bi spremljali zgolj tekme med Pahorjem in izzivalci, ampak tudi boj za prestiž na desnici.
