Tiskane izdaje
Ljubljana - »S predlogom proračuna ne kličemo trojke, ampak si prizadevamo storiti vse, da bi domače težave doma tudi rešili,« je o predlogu proračunov za prihodnji dve leti dejala premierka Alenka Bratušek. Po njenih besedah bo vlada s proračunom dokazala razliko med neoliberalno brutalnostjo in socialno pravičnostjo.
»Nekateri v opoziciji menijo, da je za Slovenijo najboljši čim prejšnji prihod trojke. Med temi, ki pravijo, da bo ta zmanjšal ceno finančnega okrevanja, so tudi tisti, ki so pripravili nerealen, neuravnotežen proračun, ki smo ga že morali korenito popravljati. Zato njihovo oceno o finančnih učinkih prihoda trojke razumem kot tovariško samokritiko njihovih lastnih finančnih politik in projekcij.« Tako je Alenka Bratušek na današnji predstavitvi proračunskega memoranduma za leti 2014 in 2015 v državnem zboru spomnila, da je vlada poleti že popravljala letošnji proračun, ki ga je pripravila Janševa vlada.
Proračun za prihodnje leto predvideva za 8,62 milijarde evrov prihodkov in 9,64 milijarde evrov izdatkov, razlika med obema proračunskima postavkama pa se kaže v dobri milijardi evrov proračunskega primanjkljaja. Leta 2015 naj bi primanjkljaj znašal 860 milijonov evrov. Primanjkljaj sektorja države - brez stroškov za sanacijo bank - naj bi letos znašal nekaj manj kot štiri odstotke BDP, prihodnje leto 3,2 odstotka BDP, leta 2015 pa 2,5 odstotka BDP, je povedal finančni minister Uroš Čufer in dodal: »Prihajamo v okvir, kakršnega smo si določili v programu stabilnosti, in smo v skladu s priporočili, ki smo jih dobili.«
Vlada je v odhodke posegla z dogovorom s sindikati o znižanju mase plač v javnem sektorju, z neusklajevanjem pokojnin in socialnih transferjev ter z racionalnejšo porabo tekočih izdatkov. Na prihodkovno stran pa med drugim vplivajo višja stopnja DDV, zato se bo v proračun steklo dodatnih 143 milijonov evrov. Z davkom na nepremičnine si vlada obeta 205 milijonov evrov, od ustavitve zniževanja stopnje davka od dohodka pravnih oseb pa 160 milijonov evrov, je naštel Čufer in poudaril, da bo vlada veliko pozornosti posvetila boju proti sivi ekonomiji.
»Proračun smo uskladili brez večjih rezov v socialne pravice in pokojnine ter enostranskih posegov v plače. Zavedam se, da je to za nekatere pravzaprav greh te vlade, a mi smo prav na to še posebno ponosni,« je poudarila Bratuškova in dodala, da se takim ukrepom želijo izogibati, »dokler se le da«.
Manjše povpraševanje namreč vodi k padcu BDP in gospodarskemu nazadovanju. Ohranjanje in razvoj javnega sektorja ne pomeni ohranjanja služb in privilegijev, ampak ohranjanje in razvoj temeljnih pridobitev solidarne družbe, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, utemeljuje: »Poglejte natančneje številke na teh postavkah in videli boste, da se Slovenija standardu javnih storitev ne odreka niti v teh kriznih časih, saj bi s tem zarezali v najbolj občutljivo tkivo družbe.«
***
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je do predlogov proračunov za prihodnji dve leti kritičen: »Glede na razmere, v katerih je Slovenija, ti dokumenti ne dajejo pravih odgovorov, kako povečati gospodarsko rast in konkurenčnost, privabiti tuje investitorje ter zagnati domače investicije.« Na GZS opozarjajo, da so gospodarstvo prizadele nove davčne obremenitve ter nižje subvencije in investicijski transferji. Po drugi strani pa so plače in transferji v javnem sektorju skoraj nespremenjeni. To pa utegne znova zatreti gospodarsko rast in razvoj podjetij.
Mojmir Mrak, ekonomist:
»Primanjkljaj, ki ga predvideva predlog proračuna, je verjetno tak, kot se od nas pričakuje. Nisem pa prepričan, da je ta številka v proračunu dosežena na najprimernejši način. Predlog proračuna v veliki meri temelji na spremembah na prihodkovni strani, torej na različnih oblikah davkov, medtem ko je napora na odhodkovni strani relativno malo. To kaže na težavo te koalicije, da se o resnih spremembah na odhodkovni strani ali ne uspejo dogovoriti ali pa se nimajo namena o tem pogovarjati. Zato nisem prepričan, da je proračun iz tega vidika najboljši.«
Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS:
»V tem proračunu niso spoštovane zaveze, ki jih je vlada maja dala evropski komisiji, da bo dve tretjini zmanjšanja primankljaja pridobila na stroškovni strani. Tega ni, pač pa je ves primanjkljaj umetno znižan z napihnjenim povečanjem davkov - za kar pa ni utemeljenih podlag. Umar in kot Banka Slovenije napovedujeta poslabšanje makroekonomskih pogojev. Na osnovi tako slabih vstopnih podatkov je nerealno načrtovati tolikšne prihodke. Ta proračun izkazuje dvakrat večji primanjkljaj, kot ga predvideva vlada, kar bodo najbrž ugotovili tudi v Bruslju.«
Franc Bogovič, predsednik SLS:
»Želim si, da bi ponovno dobili predsednika vlade, ki bi dokazoval, da je državnik, ne pa sadil rožic. Mislim, da je vsem, ki resno in odgovorno gledamo na te številke, jasno, da je predlog nerealen. Proračun tudi ubija slovensko gospodarstvo in tiste, ki ustvarjajo. Mislim, da gremo po napačni poti.«
Ljudmila Novak, predsednica NSi:
»Ocenjujemo, da predlog proračuna ni najbolj realen, ker temelji na postavkah zakonov, ki še niso sprejeti. Pri tem mislim predvsem na davek o nepremičninah, pri katerem se ne strinjamo z več določili. Ta davek bo dodatno obremenil družine, občine in vse državljane. Težko verjamem, da je proračun vzdržen za državljane Slovenije. V NSi menimo, da bi morala vlada narediti več na odhodkovni strani, se pravi zmanjšati stroške države.«
