Mramor je že sedmi minister, ki se je poslovil iz vlade

Ljubljana – Od 16 ministrov, ki so prisegli septembra 2014 in s premierom Mirom Cerarjem prevzeli oblast, več kot tretjine ni več v vladi. Odstop zadnjega, Dušana Mramorja, se je zgodil natanko ob drugi obletnici zmage SMC na volitvah.

Finančni minister Dušan Mramor je odstopno izjavo predsedniku vlade predal v sredo, že včeraj pa so se poslanci seznanili z obvestilom premiera o odstopu ministra, s čimer se je Mramorjevo delo v vladi končalo. Seznanitev je bila izjemno hitra, na kar je najbrž vplivalo tudi to, da se jutri že začnejo parlamentarne počitnice. Pred Mramorjem je aprila odstopila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Odstopila je, ko je parlament že začel razpravo, da bi jo na zahtevo premiera odstavili.

Ko Cerar ocenjuje ministre

Še trem ministrom se je položaj zadnje mesece majal. Junija ministrici za delo Anji Kopač Mrak (SD), ki so jo v državnem zboru ob opoziciji odstavljali tudi poslanci Desusa. Za razrešitev je glasovalo 43 poslancev, proti le 38. Ker odstavitve ni podprlo 46 poslancev, je Kopač Mrakova ostala članica vlade, a rezultat za njeno delo ni bil najboljša popotnica. Nekaj časa je kazalo še slabše. V SMC so razmišljali, da bi se pri glasovanju množično vzdržali, a so si premislili po ogorčenih opozorilih iz SD, da bo vtis hudo slab. Pred dvema tednoma je zunanji minister Karl Erjavec (Desus) premieru ponudil odstop zaradi zapletov pri arbitraži o meji s Hrvaško. Erjavec je opozoril, da bo Cerar čez poletje ocenjeval ministre, s ponudbo pa mu lajša morebitno rekonstrukcijo vlade, če bi ocenil, da je kot minister delal slabo. A je odstop zunanjega ministra šef vlade že po nekaj dnevih premisleka zavrnil. V težkem položaju zaradi zapletov z Luko Koper je še minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, o čigar usodi bo državni zbor zaradi vložene interpelacije glasoval po počitnicah. Interpelacijo je podpisalo le šest poslancev Združene levice in pet poslancev, ki so brez strankarskih poslanskih skupin. A to, če se koalicijska razhajanja ne zmanjšajo, ne pomeni, da so brez možnosti. Iz kabineta premiera doslej niso potrdili namigov, da bi čez poletje Cerar nameraval zamenjati kakšnega ministra ali pripravljal rekonstrukcijo vlade. Že govorice, da bi se lahko še kaj zgodilo, pa sprožajo nemir.

Rekonstrukcija ves čas

Vlada Mira Cerarja je, če primerjamo, kadrovsko precej manj stabilna, kot je bila prva vlada Janeza Janše, ki je bila zadnja, ki je vzdržala ves mandat. V tisti vladi je bilo šest ministrov zamenjanih v štirih letih, od tega trije z manjšo rekonstrukcijo v začetku septembra 2007, torej po dveh letih vladanja in pol. Tokratna vlada jo je po številu menjav ministrov prehitela že v polovici tega časa. Zamenjave Violete Bulc na začetku mandata, ker je bila izvoljena na pomembnejši položaj evropske komisarke, sicer ni mogoče šteti kot zapuščanje vlade, a hkrati se je menjava na ministrstvu za izobraževanje zgodila že dvakrat in je v seštevku torej iz vlade z Mramorjem vred odšlo že sedem ministrov.

Je pa položaj zadnji dve leti veliko bolj stabilen kot v prejšnjem mandatu, ko sta v manj kot treh letih padli kar dve celotni vladi: druga vlada Janeza Janše in ekipa Alenke Bratušek, ki je oblast prevzela s konstruktivno nezaupnico. Edini, ki se mu je uspelo obdržati v vseh zadnjih treh ministrskih ekipah, je zunanji minister Erjavec.

Prava težava, kot se je pokazalo v času vlade Boruta Pahorja in druge vlade Janeza Janše, ni, če premier zamenja tretjino ali celo več ministrov. Resna težava nastane, če za nove ministre v državnem zboru nima večine: posledica so potem lahko tudi predčasne volitve, ki so se zgodile že dvakrat.

Strankarsko gledano je položaje zadnji dve leti izgubilo največ ministrov iz vrst SMC – kar pet. Po eden pa je bil iz kvot obeh manjših koalicijskih partnerjev. Formalno gledano so vsi ministri, z izjemo Janka Vebra (SD), odstopili sami. Niso pa bili odstopi vedno prostovoljni. Najbolj očitno, da je odstop posledica zahteve premiera, je bilo pri ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar (Desus).