Tiskane izdaje
Ljubljana − Profesor financ dr. Dušan Mramor se bo v vladi Mira Cerarja usedel na najpomembnejši ministrski stol. V stavbo ministrstva za finance se bo vrnil po natanko desetih letih; med letoma 2002 in 2004 je namreč v Ropovi vladi že bil finančni minister.
Mramor, letnik 1953, prihaja iz akademskih vod; na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je pri mentorju Ivanu Ribnikarju doktoriral leta 1990 z disertacijo Teorija finančne politike podjetja, predaval je na domači in na več tujih fakultetah. Lani je po treh mandatih zapustil dekanat ljubljanske ekonomske fakultete, ki jo je popeljal med najboljše fakultete na svetu.
Velik del kariere je posvetil delu v neakademskih ustanovah, ukvarjal se je z denarno politiko, trgom kapitala, privatizacijo in tako dalje. Med letoma 1989 in 1991 je bil član sveta Narodne banke Slovenije, v začetku devetdesetih nadzornik Abanke in banke SKB, kasneje član komisije za privatizacijo NKBM. Sodeloval je pri začetkih Ljubljanske borze, bil je tudi predsednik strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev. Levosredinski politiki cenijo Mramorjevo mnenje; bil je namreč član strateškega sveta za gospodarstvo pri premieru Drnovšku, predsedniku Türku in premierki Bratuškovi. Pred letom dni, ko je bila Slovenija pred sanacijo bank, je za Sobotno prilogo dejal, da makroekonomske številke kažejo bistveno boljše stanje v državi od percepcije ljudi, zato ima Slovenija »dobre možnosti, da se ob pametni ekonomski politiki izkoplje iz krize«.
Od novega finančnega ministra davkoplačevalci pričakujemo pametno ekonomsko politiko, a najverjetnejši prvi finančnik v državi se bo v svojem drugem mandatu moral spopasti s precej težjimi izzivi kot na začetku prejšnjega desetletja. Njegove glavne naloge bodo morale biti zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, sprejetje strategije upravljanja državnega premoženja in privatizacija, strukturne reforme ter ukrepi za razbremenitev gospodarstva. V pomoč mu bodo izkušnje iz prvega mandata, ko je Slovenijo pripravljal na prevzem evra, se osredotočal na davčno reformo, s socialnim sporazumom pa dosegel znižanje izdatkov za plače v BDP, kar je za seboj potegnilo krčenje pokojnin in socialnih transferov. Ker se bo ukvarjal z vročimi temami, kot so privatizacija, varčevanje in pokojnine, bodo Mramorju ob vrnitvi na spolzek politični parket morda v pomoč tudi veščine, njemu ljubega, plezanja po ledu.
