Mrtvi tek med PS in SDS o odločilnem vplivu volivcev

Ustavnost volitev: Svet SDS bi spreminjal ustavo, PS pa bi popravljala volilni zakon; večine nima nobeden.

Objavljeno
07. oktober 2013 21.59
tudentske volitve Ljubljana 9. julij 2013
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – »Ponudbe ni. V medijih lahko SDS oživlja od mrtvih svoje mokre sanje, a pisnega predloga, na katerega bi lahko odgovorili, nismo dobili,« je predstavnik poslanske skupine PS za odnose z javnostmi Slavko Gegič ocenil pobudo SDS za pogovore o spreminjanju ustave.

Svet opozicijske SDS je v soboto, ko so ponovili, da brez novih volitev ne bodo podprli nobene (tehnične) vlade, in ko so vlado pozvali, naj se prizna realni položaj in zaprosi za mednarodno pomoč, predlagal strankam tudi pogovore o ustavnih spremembah. Predvsem o spremembi sistema volitev, ki bi volivcem zagotovili odločilen glas pri izbiri poslancev, je pojasnil predsednik SDS Janez Janša in dodal, da sedanji volilni sistem povzroča koalicije, ki niso dovolj stabilne za čas, ki je pred državo. Prva izbira SDS je večinski sistem, po katerem bi bil iz vsakega od 88 okrajev izvoljen zmagovalec.

Na Janšev predlog so se iz PS danes odzvali, da je le medijski. PS od sveta SDS ni dobila pobude za pogovor. PS je sicer že na začetku leta predlagala popravke volilnega sistema tako, da bi volivcem zagotovil odločilen vpliv.

Po predlogu PS bi še naprej volili stranke, bi pa ukinili volilne okraje, v enotah pa volivcem s prednostnim glasom omogočili tudi vpliv na izbiro kandidatov. A tudi PS ne more zbrati dovolj glasov, kot jih SDS ne more za večinski sistem. Po informacijah iz PS ni mogoče pričakovati, da bi o spremembi ureditve, ki jo predlagajo, parlament letos o tem razpravljal.

O večjem vplivu volivcev na izbiro poslancev iz PS in SDS govorijo, ker ga je parlament leta 2000 kot obvezo zapisal v ustavo, ko je zavrnil večinski sistem. Uzakonjeno pozneje ni bilo nič. Brez dogovora obeh največjih strank sprememba v smer večinskega sistema ali popravljanja veljavnega sorazmernostnega – za obe je nujna dvetretjinska večina – praktično ni mogoča.