Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci so na izredni seji državnega zbora pravkar na smetišče zgodovine poslali novele zakonov o vladi, državnem svetu, volitvah predsednika republike, lokalnih volitvah in o poslancih. Vse te spremembe zakonov je lani predlagal Zaab, da bi onemogočil, da bi za javne funkcije kandidirali ali jih opravljali pravnomočno obsojeni posamezniki.
Zakaj je paket padel
Zaab ni skrival, da je bil cilj izločiti iz državne politike predsednika SDS Janeza Janšo. Že pred lanskimi volitvami je stranka, ki je nastala po razpadu Pozitivne Slovenije, predlagala novelo, ki bi Janši prepovedala vodenje vlade, če bi slučajno zmagal na volitvah. A je večina poslancev še prejšnjega državnega zbora zavrnila odločanje o teh predlogih tik pred volitvami. Po volitvah se je razpoloženje spremenilo in paket novel s takšno vsebino je nameravala koalicija, kot so vodje poslanskih skupin SMC, Desus in SD v kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza izglasovali že lani, naglo uzakoniti: zgoditi bi se moralo ta mesec. Zalomilo se je, ker je zakonodajno-pravna služba opozorila, da je celoten paket zanič pripravljen, pomanjkljivo obrazložen in pomeni očitno kršitev cele vrste členov ustave. Povrhu je ustavno sodišče vmes v celoti razveljavilo sodbe rednih sodišč proti Janši v primeru Patria.
Kaj pomeni padec
Pet novel so med tednom poslanci zavrnili že v odboru za notranjo politiko in mandatno volilni komisiji, danes je zbor le še ugotovil, da je z njimi konec. Običajno se to ne zgodi tako naglo. Za izjemno naglico se je koalicija odločila, da bi lahko še ta mesec v državnem zboru opravili javno razpravo o že novem paketu istih zakonov. Zaabov paket so zavrnili, ker so v koaliciji ugotovili, da so pravne pomanjkljivosti predlogov tako obsežne, da tega v hitrem postopku odločanja, za katerega so se odločili že lani, ni več mogoče popraviti. Zato so v proceduro vložili nov paket novel volilnih in funkcionarskih zakonov, s katerim bi na ustavno dopusten način zapornikom prepovedali opravljanje političnih funkcij.
ZL ni več predlagatelj
Po tem najnovejšem paketu, ki so ga vložili poslanci SMC, Desusa, SD in Zaab, ZL pa se jim ni pridružila, bi ohranili zdaj veljavno pravilo, da mandat izgubi politik, ki je obsojen na več kot pol leta zapora, dodatno pa bi določili, da takšni zaporniki ne smejo kandidirati na volitvah in da jim je po volitvah mogoče zavrniti potrditev mandata, če bi kazen postala pravnomočna po volitvah. Zakon o poslancih pa bi denimo vseboval tudi določbo, da lahko poslanec, ki mu je na tak način prenehal mandat, vloži pritožbo na ustavno sodišče, s čemer bi zagotovili pravno varstvo. Prepoved kandidirati in opravljati javne funkcije bi po teh predlogi za obsojene veljala še leto po odsluženi zaporni kazni. Novosti pa ne bi veljale retroaktivno, ne bi torej veljale za tiste, ki so bili obsojeni že pred uveljavitvijo novel.
Kateri del sprememb ni padel
V proceduri sta po padcu paketa Muscolo 2.0 iz preteklsoti uspeli "preživeti" le dve noveli zakonov, in sicer o volitvah v državni zbor, ki jo je prva podpisala Lilijana Kozlovič in o lokalni samoupravi, po kateri bi bilo po občinah mogoče predčasno odpoklicati župane. Novela zakona o volitvah v državi zbor vsebuje številne ustavno sporne rešitve, podobne rešitvam v novelah, ki so danes padle, a ker je pri tej noveli na zahtevo SDS državni zbor razveljavil odločitev vodij poslanskih skupin koalicije o hitrem postopku odločanja, bo vsebino mogoče popraviti. Manj jasno je, kako bo z novelo zakona o lokalni samoupravi, kjer je že izglasovan hitri postopek odločanja.
Pri hitrosti odločanja o volilnih zakonih je nihalo medtem zašlo povsem na drugo stran: poslanci SMC, Desus, SD, Zaab in Zl so namreč že zahtevali tudi splošno razpravo o novelah volilnih in funkcionarskih zakonov, torej prvo branje, ki ga v državnem zboru običajno preskočijo. Ker je spremembe podprla tudi opozicijska SDS, ki bi omejitvam pravic obsojenim na vsaj pol leta zapora dodala še lustracijsko prepoved za nekdanje udbovce in obveščevalce JLA, je mogoče, da bo do sprememb ureditve, kjer je pri volilnih zakonih nujna dvotretjinska večina, morda že letos jeseni tudi res prišlo.
