Tiskane izdaje
Med objavo diplomatskih depeš na spletni strani Wikileaks leta 2010 in letošnjimi razkritji Edwarda Snowdna po mnenju Mussomelija obstaja razlika, saj slednji opozarja na nekatera domnevno nezakonita dejanja ameriških tajnih služb. Te naj bi namreč prisluškovale tudi ameriškim državljanom, kar prepoveduje ameriška ustava.
Na vprašanje, kaj meni o prisluškovanju evropskim zaveznikom, pa Mussomeli odgovarja, da so pravila na tem področju bolj ohlapna: »Sicer obstajajo dogovori med državami, a ti so precej redki. In ljudje so zelo naivni, če menijo, da njihove vlade ne zbirajo informacij o tujih državljanih.«
Z ideološko razklanostjo so se soočile tudi ZDA
Glede ideološke razklanosti v Sloveniji ugotavlja, da so se z njo po državljanski vojni morali soočiti tudi v ZDA, sprava pa je bila dosežena šele po 100 letih. Ob tem opozarja, da »zaradi komunizma še 50 let po vojni o spravi niste mogli govoriti. In zato je sprava za vas veliko težje dosegljiva, kot je bila za Američane. Mi smo se že nekaj mesecev po končani vojni začeli pogovarjati o njej.«
Ameriški zunanji politiki po najbolj škodi ponesrečena vojna v Iraku. Zaradi nje ZDA izgubljajo svoje zaveznike, pa tudi voljo do ukrepanja ob hudih kršitvah mednarodnega prava, kot je uporaba kemičnega orožja. Posledično vedno bolj drsijo v izolacionizem, kar je lahko precej nevarno. »Če tudi ob tako hudih kršitvah ne ukrepamo, potem dovoljujemo degeneracijo sveta v džunglo,« svari Mussomeli.
Cilji ameriške politike v Sloveniji so sicer predvsem regijski. Posebej cenijo naše znanje o državah zahodnega Balkana, in dejstvo, da se s slovenskimi politiki strinjajo, kakšen bi moral biti nadaljnji razvoj regije. Zato ameriškim diplomatom pri slovenskih politikih ni treba posebej lobirati, da bi slednji v odnosih z balkanskimi državami zagovarjali interese ZDA.
