Mussomeli: Ali reforme ali tuja pomoč

Veleposlanik ZDA je prepričan, da bo Slovenija, če ji ne bo uspelo uveljaviti reform, potrebovala tujo pomoč.

Objavljeno
16. avgust 2012 21.02
Posodobljeno
17. avgust 2012 12.00
SLOVENIJA LJUBLJANA 13.08.2012 JOSEPH MUSSOMELI AMERISKI AMBASADOR FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika

Ljubljana – Ameriškega veleposlanika Josepha A. Mussomelija si je marsikdo na levici zapomnil kot botra sedanje desnosredinske koalicije. Sam pravi, da to ni res. Prepričan je, da bo Slovenija, če ji ne bo uspelo uveljaviti strukturnih reform, potrebovala tujo pomoč.

V pogovoru, ki bo objavljen v jutrišnji Sobotni prilogi, nam je veleposlanik Mussomeli povedal, da pravi preizkus za državo – predvsem glede strukturnih reform – prihaja to jesen, zato je prezgodaj ocenjevati vlado in koalicijo. Ko govori o tuji pomoči, misli na »bailout«, finančno pomoč.

»To bi Slovenci morali res premisliti, če ne želijo neki mednarodni skupini prepustiti tega, kar je treba storiti. Politično je seveda lažje, ker za to nihče ni kriv, a to ni zrel način ravnanja. Bolje se je zdaj spopasti s težavami, saj ni prepozno. Ekonomske razmere v Sloveniji, pa tudi v ZDA, niso tako resne, težava je v politični volji, da bi te zadeve uredili,« opozarja Mussomeli.

Pri tem sestava koalicije ni tako pomembna, toliko bolj pa zadostno število poslancev, ki razumejo, kaj je treba storiti. »Če imate o tem generalno soglasje z opozicijo, lahko dobite enak rezultat, in to je najboljše, na kar v tem trenutku lahko upamo.« Evropa ne potrebuje še ene – slovenske – politične krize. Slovenija je majhna, a so jo v Evropski uniji vedno obravnavali kot odgovorno in zanesljivo novo članico. Posledice politične krize bi bile, poleg tega, da bi to še bolj škodovalo gospodarskemu položaju države, zelo slabe. V primeru skrajno negativnega scenarija bi se v reševanje položaja lahko vključila trojka (evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad).

O odpiranju ideoloških tem pravi, da je preteklost zelo slabo zanemarjati, a v trenutku resne ekonomske krize bi morala biti pozornost usmerjena v njeno reševanje.